SDS je želela sesuti predčasne volitve. Zdaj o teh odloča ustavno sodišče

Ustavno sodišče bo v naslednjih mesecih odločalo o tem, ali je bilo predčasno glasovanje na nekaterih voliščih v Sloveniji na marčevskih parlamentarnih volitvah veljavno ali ne. 

Iz javno dostopnih evidenc je namreč razvidno, da je ustavno sodišče 12. maja, torej minuli torek, prejelo pritožbo proti odločitvi državnega zbora, ki je 10. aprila letos potrdil mandate poslancev. Ta pritožba se nanaša na vse ključne dokumente, od poročil do zapisnikov, na podlagi katerih sta se državna volilna komisija in državni zbor seznanila z rezultatom marčevskih parlamentarnih volitev.

Kdo je vložil pritožbo, ni znano. Na ustavnem sodišču so razkrili le, da jo je vložila fizična oseba. Pri tem njene identitete niso razkrili. Toda z veliko stopnjo verjetnosti je mogoče domnevati, da je uradni vlagatelj pritožbe povezan s SDS.

Prav SDS je bila namreč edina stranka, kjer so takoj po volitvah, torej še pred potrditvijo mandatov, javno govorili o pravnih korakih, s katerimi bi jih lahko izpodbili. Kot razlog so navajali domnevne nepravilnosti na 24 posebnih voliščih za predčasno glasovanje, zaradi česar se rezultati s teh volišč ne bi smeli šteti v skupni volilni izid. V državni volilni komisiji so očitke SDS večkrat javno zanikali.

Le štiri dni prej, 8. maja, pa so na ustavnem sodišču prejeli tudi pobudo za oceno ustavnosti "postopka nadzora nad zakonitostjo volitev" in "ureditve, po kateri isti organ (državna volilna komisija, op. a.) vodi volitve in presoja njihovo zakonitost". Tudi to pobudo so že v začetku aprila napovedali v SDS.

Pozor: tako prej omenjena pritožba kot pobuda sta bili vloženi v času, ko so v SDS že s polno paro sestavljali novo vladno koalicijo Janeza Janše. Kaj je torej v ozadju tega manevra? In kateri poslanci bi lahko, če bi ustavno sodišče ugodilo pritožbi, ostali brez mandatov?

Preberite še:
Janša sesuva mandate Goloba, Žavbija, Gorška, Logarjevih in Resni.ce

Najprej jih je pozval, naj ne glasujejo, potem pa se čudil nad rezultati

Predčasno glasovanje je bilo tarča SDS že v tednih pred parlamentarnimi volitvami. Takrat je Janša počel vse, da svoje volivce odvrne od glasovanja na predčasnih volitvah, še posebej na voliščih, ki jih je označil za sporne. 

Janša je svoje volivce prvič javno pozval, naj se ne udeležijo predčasnega glasovanja, že v sredo, 11. marca letos, torej enajst dni pred parlamentarnimi volitvami. "24 volišč za predčasno glasovanje je nezakonitih. Zato se ne udeležite predčasnega glasovanja, še posebej ne na teh voliščih, ki so eklatantno nezakonita," je v video nagovoru, objavljenem na družbenem omrežju Facebook, volivcem SDS sporočil Janša. 

Enako je storil tri dni pozneje, 17. marca. "Volivci bodo vabljeni na 26 nezakonitih predčasnih volišč," je na novinarski konferenci poudarjal Janša, pri čemer je posebej izpostavil 14 volišč v ljubljanskih Stožicah. Napovedal je, da bodo po volitvah te glasove izpodbijali.

Toda po volitvah je Janša spremenil zgodbo. Zdaj skuša javnost prepričati, da je prav slab rezultat SDS na predčasnih volitvah argument, ki naj bi dokazoval, da "je del volilnega rezultata sporen". SDS je namreč po vseh Janševih pozivih k bojkotu na predčasnih volitvah dobila le 14 odstotkov glasov, Gibanje Svoboda pa 43 odstotkov.

Preberite še:
Volivci leve sredine v mestih ostali doma, SDS osvojila "rdečo trdnjavo"

Čigave poslanske mandate so izpodbijali

Kot omenjeno, so bili v SDS praktično edini, ki so po volitvah in še pred potrditvijo mandatov javno govorili o njihovem izpodbijanju.

Takoj po volitvah so namreč vložili več ugovorov na volilne komisije zaradi domnevnih nepravilnosti dela volilnih odborov in komisij pri izvedbi volitev ter pri določitvi volišč. Predlagali so, da se rezultati 24 posebnih volišč za predčasno glasovanje ne bi šteli v skupni izid glasovanja na nedavnih volitvah.

Oporekali so določitvi skupnih volišč za več okrajev, izpostavljali pa so tudi dvome glede hrambe skrinjic z glasovnicami predčasnega glasovanja, nadzora nad njimi in tudi glede samega izida tega glasovanja.

Končni cilj pritožbe SDS je ugotovitev, da je bilo predčasno glasovanje nezakonito, in nepotrditev mandatov naslednjih poslancev: Robert Golob, Tamara Vonta, Andrej Klemenc, Duško Vujanović, Lucija Tacer Perlin, Lenart Žavbi, Martin Premk, Tereza Novak (vsi GS), Aleš Hojs, Alenka Jeraj (oba SDS), Tadej Ostrc (Demokrati), Luka Goršek (SD), Nedeljko Todorović (Resnica), Luka Mesec in Asta Vrečko (oba Levica). 

Preberite še:
To so volišča, kjer sta Svoboda in SDS dobili rekordne odstotke glasov

Rezultati volitev so jih motili le do takrat, ko so se dogovorili z Resni.co

Vse pritožbe SDS so volilne komisije zavrnile. Po njihovih navedbah so volilne skrinjice hranili in varovali v skladu z navodilom DVK, ki med drugim predvideva, da se vsak dan predčasnega glasovanja uporabi nova volilna skrinjica, po vsakem dnevu se skrinjice zapečatijo z uporabo varnostnih nalepk s serijskimi številkami ter hranijo v posebnem varovanem prostoru, za katerega se vodi tudi evidenca dostopa.

Iz več odgovorov volilnih komisij pa izhajajo tudi očitki o pavšalnosti navajanj domnevnih pomanjkljivosti pri hrambi in varovanju skrinjic. Glede vprašanja določitve volišč pa so med drugim spomnile, da so to vprašanje presojale že ob prejšnjem ugovoru SDS, ki so ga zavrnile.

Na to bi se lahko v SDS pritožili na državni zbor pred odločanjem mandatno-volilne komisije, vendar se za to niso odločili. Kot je takrat povedal Janša, ni mogoče vedeti, kateri mandati izhajajo iz glasov na "nezakonitih predčasnih voliščih". Napovedal pa je pritožbo na ustavno sodišče glede zakona o volitvah.

V SDS so sicer javno opozarjali na nepravilnosti vse do začetka aprila, ko je prišlo do dogovora o novem predsedniku državnega zbora. To je postal Zoran Stevanović, ki so ga podprli poslanci SDS, trojčka NSi, SLS in Fokus, Demokratov in Resni.ce, kar je tudi že dalo obrise bodoče desne koalicije.

Preberite še:
Golobu je uspel čudež, a vsaka nova vlada bo šibka #komentar