Šef KPK Šumi hodi na politične shode, po volitvah pa se vrača na policijo

Robert Šumi, odhajajoči predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), se vrača v službo na policijo. Kot smo neuradno izvedeli, bo v začetku aprila, torej po parlamentarnih volitvah, začel z delom v službi generalnega direktorja policije Damjana Petriča. 

To informacijo nam je v zadnjih dneh potrdilo več virov. Na policijo smo zato včeraj naslovili več vprašanj. Zanimalo nas je, ali se ima Šumi pravico vrniti na delo v policiji, katero delovno mesto mu tam miruje in ali bo pred vrnitvijo moral prestati varnostno preverjanje. Odgovore bomo objavili, ko jih bomo prejeli. 

Zanimalo nas je tudi, ali bi lahko kakršne koli zadržke pri vrnitvi Roberta Šumija v policijo predstavljalo dejstvo, da po novem sodeluje na političnih shodih:

-  včeraj, na prvi uradni dan volilne kampanje, se je namreč Šumi udeležil dogodka, ki so ga organizirali Socialni demokrati (SD). 

-  v torek pa bo Šumi gost na javni tribuni Demokratov Anžeta Logarja - in to skupaj z Boštjanom Lindavom, nekdanjim začasnim generalnim direktorjem policije v obdobju, ko je notranje ministrstvo vodila Tatjana Bobnar.

Zakaj je sporno, če se predsednik KPK udeležuje dogodkov, ki jih med predvolilno kampanjo organizirajo politične stranke? In kaj vse nam o preteklih dogajanju okrog KPK pove dejstvo, da Šumi in Lindav skupaj hodita na politične dogodke?

Preberite še:
Ob odhodu šefa KPK: mož na misiji, nad katerim so botri izgubili nadzor

Šumijev mandat v znamenju zadeve Bobnar-Golob

Robert Šumi je vodenje KPK prevzel leta 2020. Pred tem je bil več kot 25 let zaposlen v policiji: sprva kot policist in kriminalist, potem vodja delovne skupine na generalni policijski upravi in nato vodja centra za raziskovalne in socialne veščine. 

Tam je sodeloval tudi s takratno generalno direktorico policije Tatjano Bobnar, ki je Šumiju pomagala priti na KPK. Prav Bobnar je v največji meri zaznamovala tudi Šumijevo ero na KPK. 

Vsaj v drugi polovici mandata je namreč Šumi večino energije in javnih nastopov namenil postopku suma kršitev integritete, ki ga je KPK na podlagi njene prijave leta 2022 sprožila proti predsedniku vlade Robertu Golobu. Tik pred tem je Bobnar odstopila s položaja ministrice za notranje zadeve. Razlog: ker vlada, v kateri je bila, za generalnega direktorja policije s polnim mandatom ni imenovala njenega favorita Boštjana Lindava. 

Čeprav se je Šumi zaradi poslovnih in zasebnih povezav s Tatjano Bobnar iz postopka izločil, je javno ves čas Goloba pozival k odstopu, če bi se ti sumi potrdili. Konec lanskega leta je KPK sprejela osnutek ugotovitev, iz katerega je razvidno, da se je pri svoji odločitvi oprla na dve SMS sporočili, ki jih je Golob poslal svoji nekdanji ministrici. 

V istem času se je izkazalo, da Šumi ne bo dobil novega mandata na čelu KPK, saj je predsednica republike Nataša Pirc Musar za ta položaj raje izbrala Katarino Bervar Sternad.

Preberite še:
Sin Janševega urednika Dela je Šumijev čudežni deček na KPK

Zakaj Šumi ne bi smel hoditi po predvolilnih dogodkih strank

Tu pridemo do ključne težave. Trenutno je Šumi še vedno predsednik KPK, uradno neodvisnega državnega organa, pristojnega za preiskovanje sumov koruptivnih ravnanj in omejevanje korupcijskih tveganj med političnimi in drugimi funkcionarji. V tej vlogi mora delovati politično nevtralno in nepristransko. Enako pomemben je tudi sam videz nepristranskosti.

Toda Šumijeva udeležba na dogodkih političnih strank v času predvolilne kampanje ta videz močno kali. Kako? Najprej: pri obeh dogodkih ne gre za strokovna simpozija, ampak sta del predvolilne kampanje dveh strank. 

Anže Logar je opozicijski politik, ki je po januarskem razkritju ugotovitev KPK dejal, da Golob "nima več avtoritete za vodenje vlade". Govoril je torej isto, kar je v javnih intervjujih poudarjal Šumi. SD je Golobova koalicijska partnerica, ki je ob razkritju ugotovitev napovedala, da bo o teh "potreben odprt in iskren pogovor". Nekateri njeni predstavniki pa so v zadevi Bobnar-Golob v preteklosti javno stopili na stran Šumija.

Preberite še:
Kako sta KPK in Robert Šumi izgubila bitko s korupcijo

Lindav o organizaciji policije s članom vlade, ki ga je razrešila 

Na istem dogodku kot Šumi in Logar bo sodeloval Boštjan Lindav, zaradi katerega je izbruhnil spor Bobnar-Golob. V tej zadevi na KPK je bil ena od prič. 

Kot zanimivost: Lindava je tretja Janševa vlada aprila 2020 v seriji čistk v policiji razrešila s položaja direktorja kriminalistične policije. V isti vladi je sedel tudi Logar, ki več let nikoli ni javno komentiral poznejšega policijskega nasilja na protestih v Ljubljani. To je Logar prvič storil šele sredi februarja, ko je dejal, da "je bilo v tem pogledu treba zaupati ministru (Alešu Hojsu, op. a.)". 

Z istim Logarjem se Lindav danes pogovarja o tem, kako izboljšati delo represivnega aparata. Še več: po poročanju N1 Logarjevo sodelovanje s Šumijem in Lindavom ni omejeno zgolj na en dogodek. Z obema se je namreč pred tem že posvetoval o ustanovitvi specializirane tožilske enote (SKOK) in posebnega policijskega organa. 

S tem v zvezi se je Logar obrnil tudi na tožilko Matejo Gončin, ki je januarja lani ovadila Lindavovega naslednika Senada Jusića. Očitala mu je, da naj bi jo Jusić vabil na večerjo, od nje pa naj bi pričakoval, da bo posredovala v zadevi Lindav, kar je nekdanji generalni direktor policije zanikal. 

Preberite še:
Tatjana Bobnar in njena vojna proti Golobu

Šumi tudi z bivšim šefom Nove univerze, ki je bila pod lupo KPK

Pod črto: Logar se je ob pripravi svojega programa na področju policije in tožilstva očitno posvetoval s ključnimi osebami, ki so bile v zadevi Bobnar-Golob na strani nekdanje notranje ministrice, zdaj svetovalke predsednice republike. 

Ključni vprašanji sta zato naslednji: ali se lahko Šumi ob tolikšni politični okuženosti še vrne v policijo? In kaj vse to pove o njegovi integriteti?

Omeniti velja še eno podrobnost. V imenu Demokratov bo govorec na njihovem dogodku tudi član strokovnega sveta stranke Matej Avbelj, ki je bil leta 2020 rektor Nove univerze, ko se je ta znašla pod drobnogledom KPK.

Takratna poslanca Marko Koprivc (SD) in Miha Kordiš (Levica) sta jo prijavila, ker je Janševa vlada v šesti protikoronski paket ukrepov (PKP6) vnesla določbo, ki bi tej univerzi omogočila ohranitev akreditacije. Na KPK so nam pojasnili, da suma kršitev protikorupcijske zakonodaje niso potrdili, a so v zadevi zaznali korupcijska tveganja, zaradi česar so vladi izdali več priporočil.

Preberite še:
Koga bo Pirc Musar izbrala za novega šefa KPK? Vse bo ostalo med prijatelji