V Sloveniji ljudje korupcijo dojemajo kot veliko težavo. Da je ta razširjena, je v zadnji raziskavi Eurobarometra ocenilo 83 odstotkov anketirancev iz naše države. Na indeksu zaznave korupcije, ki ga objavlja mednarodna organizacija Transparency International, pa je Slovenija v letih 2022 in 2023 obakrat prejela najnižjo oceno v zadnjem desetletju, ki je pod povprečjem EU. S tem se je na lestvici uvrstila med Italijo in Kostariko.
Medtem ko pojavnost korupcije v zadnjih letih po ocenah ljudi raste, tega ne odraža storilnost Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Ravno nasprotno: KPK je leta 2023 zaključila le 600 zadev, ki jih je obravnavala. To je najmanj po letu 2008, pri čemer je imela komisija takrat precej manj zakonskih pristojnosti, ljudi in sredstev za delovanje.
Za primerjavo:
1. Še leta 2013, ko je komisijo vodil Goran Klemenčič, je ta skupaj rešila kar 2.300 prejetih prijav.
2. To število je v mandatu Borisa Štefaneca padalo: s skoraj 1.000 v letu 2016 na manj kot 800 v letu 2020.
3. Isti trend se nadaljuje v mandatu Roberta Šumija. Leta 2023 je tako komisija zaključila le še 600 zadev, torej 185 manj kot tri leta pred tem.
Pri tem velja poudariti, da je število prijav, ki jih je prejela komisija, lani spet začelo naraščati. Vse to ob tem, ko je na KPK zaposlenih precej več ljudi kot v preteklih letih. Ali vse to pomeni, da so na KPK že izgubili bitko s korupcijo?
Preberite še:
Nekoč preiskovali Janšo, župane in Rotnika. Kaj počnejo danes?
Več zaposlenih, a letno rešijo trikrat manj zadev
Nesporno dejstvo je, da KPK za svoje delo še nikoli ni imela na voljo tolikšnih finančnih in kadrovskih virov. Še leta 2020, ko se je začel Šumijev mandat, je na KPK delalo 37 ljudi, na zadnji dan leta 2023 pa že 48. V Klemenčičevem mandatu je tako komisija z 41 zaposlenimi v povprečju letno rešila dobrih 1.800 prijav. Čeprav danes na KPK dela več ljudi, ti letno zaključijo dve tretjini manj zadev.
Vse to ob dejstvu, da je bila komisija pred desetletjem in več zasuta s prijavami, ki jih je danes precej manj. V letih 2012 in 2013, ko se je Slovenija še vedno dušila v finančni krizi in reševala posledice stečajev nekoč mogočnih gospodarskih družb, je KPK prejela skoraj 2.000 prijav sumov nepravilnosti letno. Ko je leta 2014 njene vajeti prevzel Boris Štefanec, je šlo vse samo še navzdol. V zadnjih treh letih njegovega mandata je KPK dobivala med 500 in 700 prijav, a je takrat Slovenija precej napredovala na lestvici Transparency International.
To se je spremenilo leta 2020, ko je oblast prevzela vlada Janeza Janše, predsednik KPK pa je postal Šumi. Zaradi spornih poslov z zaščitno opremo in številnih drugih domnevnih nepravilnosti je število prijav doseglo 728. To je bilo največ po letu 2016. V tem so na KPK videli porast zaupanja v institucijo.
Toda ponovno je sledil padec. Leta 2021 je bilo prijav samo še 629, kar je najmanj po letu 2007, leta 2022 pa 695. Lani je število prijav poskočilo na 817. Pozor: skoraj podvojile so se prijave na področju korupcije, a je KPK obenem zaključila rekordno malo zadev.
Preberite še:
KPK rešila Janšo: ne zanima je, kdo mu je plačal golf dopust
Manj prekrškov, več odstopov prijav drugim
V čem je težava? V poročilu KPK za leto 2023 ni mogoče najti razlage za takšen upad. Glede večjega števila prijav pa so na komisiji zapisali, da tega podatka ne obravnavajo kot kazalnika učinkovitosti ali uspešnosti njihovega dela. "Menimo, da je pravi pokazatelj učinkovitosti in uspešnosti našega dela naša prisotnost v družbi, s čimer prispevamo h krepitvi integritete uradnih oseb, zmanjšanju korupcijskih tveganj in nasprotja interesov," piše v poročilu.
Drži, da je KPK v zadnjih letih dobila nekatere nove pristojnosti in naloge. Ena takih je zaščita prijaviteljev. Prav tako so v poročilu poudarili, da vsake prijave ne štejejo kot samostojno.
Toda obenem komisija veliko več prijav kot v zadnjih letih odstopa drugim pristojnim organom, kot so tožilstvo, policija in inšpektorati. Tako so leta 2023 ravnali v kar 367 primerih, torej pri več kot 60 odstotkih zaključenih prijav. Recimo v zadevah, ki smo jih najprej odkrili mediji (Jože Podgoršek, Marjan Dikaučič, nakup diagnostičnih naprav na UKC Ljubljana). V Klemenčičevem obdobju sicer ta delež nikoli ni presegel ene tretjine.
Leta 2023 je KPK na policijo in tožilstvo poslala 91 naznanil in ovadb. To je devet več kot leta 2022, a še vedno nekajkrat manj kot 2013, ko jih je bilo kar 288.
V poročilu je mogoče najti še en podatek, ki nakazuje, da je bila storilnost KPK v preteklosti precej večja. Leta 2023 je KPK uvedla je 111 prekrškovnih postopkov, kar je največ v zadnjih treh letih, toda še vedno 17 odstotkov manj kot leta 2015. V prvih 10 mesecih letošnjega leta pa je senat KPK na sejah obravnaval 163 zadev, kar je 21 manj kot v enakem obdobju lani.
Preberite še:
Kako smo izgubili bitko s korupcijo #kolumna
Kaj so najodmevnejši dosežki KPK pod Šumijem
Precejšnja razlika med današnjim in preteklim delom komisije je tudi v najodmevnejših dosežkih. Mednje lahko v času Šumijevega mandata štejemo ugotovitve pri zasebnih izletih Aleksandre Pivec in sistemskih korupcijskih tveganj pri razdeljevanju denarja Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO). Te so pripeljala do odstopa vodstva.
Enaka tveganja je KPK ugotovila tudi pri analizi funkcionarjev in oseb, zaposlenih na zaupanje, v času menjav vlad. Opaznejši pa so bili še postopki zaradi nabav zaščitne opreme in medicinskih pripomočkov v času prvega vala epidemije leta 2020.
Glavnino javne pozornosti je Šumi v zadnjem letu in pol namenil prijavi suma kršenja integritete, ki jo je na KPK proti predsedniku vlade Robertu Golobu po njunem političnem razhodu vložila nekdanja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar. Bobnar je sicer Šumijeva prijateljica in nekdanja sodelavka iz časov, ko sta bila skupaj še na policiji.
Kot zanimivost: KPK je v Šumijevem obdobju po postopku, ki je bil precej hitrejši kot v več drugih primerih, obravnavala še eno prijavo Tatjane Bobnar, in sicer ustanovitev avtocestne policije. Toda tožilstvo je zadevo zavrglo, saj je ocenilo, da pri tem ni šlo za kazniva dejanja.
Opazna je tudi sprememba doktrine delovanja komisije. Ta se je pred desetletjem bolj osredotočala na preiskovanje konkretnih sumov korupcije. Lotevala se je imetja prvakov političnih strank, spornih poslov, ki so pripeljali do odstopa ministrov (Katarina Kresal) ali funkcionarjev (Simona Dimic), najmočnejših županov (Franc Kangler, Zoran Janković, Boris Popovič). Preiskovala je tudi sporne svetovalne storitve Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znane kot slabe banke, in milijonsko premoženje nekdanjega direktorja Termoelektrarne Šoštanj Uroša Rotnika.
V sedanjem mandatu Šumi precej več govori o integriteti, "usmerjeni v preventivno delovanje, ki edino lahko na dolgi rok prinese rezultate". A teh na področju boja proti korupciji vsaj iz javnih kazalcev in podatkov ni mogoče razbrati.
