Predsednik vlade Janez Janša je tik pred izbruhom vojne v Ukrajini spregledal še eno jasno znamenje, da Vladimir Putin pripravlja napad.
Poročali smo že, da je Janša dan pred izbruhom vojne uradno napovedal, da bo obiskal Ukrajino, zaradi česar sta morala v Kijev uslužbenka vladnega protokola in varnostni inšpektor, ki sta bila več dni ujeta v mestu. V torek, 22. februarja, dva dni pred začetkom vojne, pa je SDS odprla še volilni račun pri ruski banki Sberbank, ki v ponedeljek in torek zaradi mednarodnih sankcij ni izvajala plačilnega prometa. Že 16. februarja, teden dni preden je SDS pri Sberbank odprla volilni račun, je Evropski parlament razpravljal o možnih sankcijah proti ruskim bankam in izključitvi te države iz mednarodnega plačilnega sistema SWIFT.
Toda v dneh pred vojno je Janša spregledal še en pomemben podatek, za katerega je kot predsednik vlade zagotovo vedel - da bo Ukrajina 23. februarja ob polnoči svoje elektroenergetsko omrežje testno ločila od ruskega. Le nekaj ur pozneje se je začela Putinova agresija na Ukrajino.
Preberite še:
SDS račun pri ruski banki odprla dva dni pred vojno
Zakaj je Putin napadel 24. februarja zjutraj
O tem je včeraj javno govoril Janez Kopač, nekdanji državni sekretar za energetiko in donedavni direktor sekretariata Energetske skupnosti s sedežem na Dunaju, ki skrbi za skupni energetski trg. Od razpada Sovjetske zveze je bila Ukrajina del skupnega električnega omrežja z Rusijo in Belorusijo. Leta 2017 so se v Kijevu dokončno odločili, da temu ne bo več tako.
Putin je več mesecev na uro natančno vedel, za kdaj načrtovati napad
Lani so tako začeli s pripravami na priključitev na skupno evropsko omrežje, do katere bi moralo dokončno priti leta 2023. S tem bi ruski operater izgubil nadzor nad ukrajinskim energetskim omrežjem. Konec novembra lani je bil kot datum testne prilagoditve omrežij med Ukrajino in celinsko Evropo določen 23. februar ob polnoči.
Že pred tremi leti se je začel proces odklopa Ukrajine z ruskega električnega omrežja
Od takrat naprej je bil začasno prekinjen uvoz električne energije iz Rusije in Belorusije v Ukrajino. Le štiri ure po tem, ko je bilo ukrajinsko elektroenergetsko omrežje izključeno iz ruskega, se je začela Putinova agresija na to državo. Do napada je prišlo v času, ko je bila Ukrajina "energetski otok", torej v energetskem smislu izolirana, povezana le z omrežjem v Moldaviji. Takšno stanje pomeni prednost za rusko vojsko. Z napadom na več energetskih objektov lahko namreč v Ukrajini relativno hitro povzroči električni mrk, saj država zaradi energetske izolacije ne more uvažati manjkajoče elektrike.
Preberite še:
Janša si z ukrajinsko kravato pere vest #kolumna
Janša spregledal ključno informacijo
"Ko gledam za nazaj, je bilo že konec novembra jasno, da je bil Putin odločen napasti Ukrajino ne glede na to, kaj bi prinesla diplomatska prizadevanja," je včeraj zatrdil Kopač.
Po njegovem je Putin takrat zelo verjetno določil tudi natančni datum in uro napada. Po Kopačevi oceni je "pričakoval, da se bo Ukrajina zlomila v treh dneh". Prilagoditev ukrajinskega omrežja k omrežju EU bi namreč po načrtu morala trajati 48 ur. Končati bi se morala 25. februarja ob polnoči - torej v noči med petkom in soboto, ko so v Moskvi očitno pričakovali, da bo njihova vojska že zasedla Kijev, oblast pa bi verjetno prevzela marionetna vlada.
Zakaj je Putin hotel zlomiti Ukrajino v nekaj dneh
Vse to bi lahko pojasnilo, zakaj je Putin v tednih pred napadom na Ukrajini zahodnim državam postavljal zahteve, za katere je vedel, da ne morejo biti predmet pogajanj. 21. januarja je tako kot varnostno jamstvo zahtevala umik sil zveze Nata iz Romunije in Bolgarije, ki sta se vanjo včlanili leta 2004. Tik pred izbruhom vojne je Putin zavrnil tudi mirovno pobudo francoskega predsednika Emmanuela Macrona, s katerim sta v Moskvi govorila o možnem statusu Ukrajine kot nevtralne države po zgledu Finske. Prav tako je datumu testne "odcepitve" ukrajinskega energetskega omrežja prilagajal tudi premike ruske vojske ob meji in začetek vojaških vaj v Belorusiji.
Kljub vsem informacijah, ki jih je imel, Janša očitno do zadnjega ni verjel, da se bo Putin odločil za invazijo. O tem je prejšnji teden za hrvaške medije govoril tudi upokojeni general Krešimir Ćosić, s katerim se je Janša sestal 7. februarja. Po njegovih besedah sta govorila o Ukrajini. Kot je poudaril Ćosić, je bil Janša prepričan, da ruskega napada ne bo, sam pa je bil drugačnega mnenja. Na resno možnost, da bo Putin napadel Ukrajino, so obveščevalne službe zahodnih držav opozarjale že vsaj mesec dni. Za nazaj postaja jasno, da so pred tem pridobile tudi zelo točne podatke o smereh in taktiki napada ruske vojske. 18. februarja je ameriški predsednik Joe Biden javno opozoril, da se je Putin že odločil za napad.
