Slovenski Watergate: sodišče o preiskavi proti Žuglju odloča že dve leti

Zgodba o sumih zlorabe urada za preprečevanje pranja denarja, ki je med prejšnjo vlado nezakonito brskal po bančnih računih več kot stotih državljanov, tudi takratnega predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča, novomeškega škofa Andreja Sajeta in več vodilnih v slovenskih medijih, je očitno obtičala na sodišču.

Slabi dve leti dni po tem, ko je specializirano državno tožilstvo zahtevalo uvedbo sodne preiskave proti takratnemu direktorju Damjanu Žuglju in pet zaposlenim na uradu, na okrožnem sodišču v Ljubljani o tem še niso sprejeli odločitve. "Gre za obsežno zadevo, v kateri je sodišče zaslišalo šest obdolženih. Zaslišanja so bila končana avgusta letos," so nam pojasnili. 

Zakaj so zaslišanja trajala tako dolgo, niso pojasnili. Prav tako ne, zakaj odločitve tudi v petih mesecih po koncu zaslišanj še niso sprejeli. 

Pozor: četudi sodišče sprejme sklep o uvedbi sodne preiskave, se lahko Žugelj ali kdo od nekdanjim zaposlenim na uradu nanj pritoži. Odločanje o njihovih pritožbah lahko traja tudi več mesecev. 

Po zakonu o kazenskem postopku mora biti sicer sodna preiskava končana v šestih mesecih, a temu v praksi velikokrat ni tako. V tem primeru mora preiskovalni sodnik o razlogih za to obvestiti predsednika sodišča. Šele po opravljeni sodni preiskavi lahko tožilstvo zoper obdolžence vloži obtožnico. Ko ta postane pravnomočna, se začne sojenje.

Kje vse se je torej zataknilo? In ali lahko zadeva celo zastara?

Preberite še:
Janšev direktor, ki je vohljal za Vučića, našel zatočišče v Srbiji

Množično brskanje po bančnih podatkih

Afera slovenski Watergate, ena od največjih zlorab ene od državnih institucij v zgodovini samostojne Slovenije, je izbruhnila spomladi 2023. Takrat je portal N1 razkril, da kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) preiskujejo nekdanje vodilne na uradu, ker naj bi v v postopku proti družbi Telemach nezakonito pregledali več kot 200 transakcijskih računov. 

Povod za pridobivanje teh podatkov je predstavljala zgolj na enem listu stipkana anonimna prijava, napisana v angleškem jeziku, v kateri so bila podjetja iz skupine Telemach obtožena pranja denarja in davčnih utaj. Telemach je sicer del United Group, ki jo je takrat obvladoval Dragan Šolak, lastnik več medijev v državah nekdanje Jugoslavije. 

Urad pod vodstvom Žuglja je konec novembra 2021 sprožil postopek proti Šolaku, nato pa v treh tednih pridobil podatke o bančnih računih več kot sto podjetij in posameznikov, med njimi tudi Šolaka, Branka Čakarmiša, takratnega direktorja Pro Plusa, izdajatelja Pop TV in Kanala A, Tomaža Drozga, lastnika medijske hiše Adria Media, srbskega opozicijskega politika Dragana Djilasa ...

Po naših informacijah urad pred tem ni razpolagal z nobenimi indici, da bi ti ali drugi posamezniki, zajeti v njihovi preiskavi, prali denar ali bili povezani z drugimi kaznivimi dejanji.

Preberite še:
"Ne morem izključiti, da so na uradu vzporedno zbirali podatke z bančnih računov"

Zakaj se je zadeva ustavila na sodišču

Ko je urad pridobil to množico podatkov, je skupaj s finančno upravo proti Šolaku vložil kazensko ovadbo. Toda tožilstvo je Žugljevo ovadbo zavrglo. Policija pa je nato začela preverjati, ali je pri tem prišlo do zlorabe položaja in ali je del zbranih podatkov dejansko izginil.

Kriminalisti NPU so zato Žuglja in njegove sodelavce jeseni 2023 kazensko ovadili zaradi suma zlorabe uradnega položaja in pravic. Že kmalu zatem, januarja 2024, je specializirano tožilstvo vložilo zahtevo za sodno preiskavo.

Toda zadeva se je ustavila na sodišču. Skoraj leto dni se namreč ni zgodilo nič. Novembra 2024 so nam tako na okrožnem sodišču v Ljubljani potrdili, da "zadeva zaradi obravnavanja prednostnih zadev še ni prišla na vrsto". "Ob tem dodajamo, da ima vsak sodnik v delu več pripornih zadev, ki so prednostne," so nam pojasnili.

Od takrat je minilo leto dni, kar pomeni, da je preiskovalna sodnica Dunja Franken za zaslišanja šestih obdolženih potrebovala pol leta. Opozoriti velja, da jih bo zelo verjetno ponovno zaslišala tudi med samo sodno preiskavo, če bo to uvedena. 

Preberite še:
Koga vse je obveščal Žugelj

Lahko Žuglja in sodelavce reši zastaranje?

Pod črto: ker Žuglju in sodelavcem grozi do tri leta zapora, zadeva zastara že deset let od dneva storitve kaznivega dejanja, torej leta 2031. Ob vseh zapletih, ki jo spremljajo, tako že danes ni mogoče izključiti možnosti, da bo do tega prišlo, še preden se bo pravnomočno zaključila. 

Zadeva Telemach-Šolak je sicer le vrh ledene gore množičnih vohljanj urada za bančnimi podatki v obdobju, ko ga je vodil Žugelj. V letih 2021 in 2022 so bili tarče še Igor Zorčič, Andrej Saje, podpredsednik upravnega odbora Save Dejan Rajbar, predsednik uprave Športne loterije Luka Steiner, novinarji našega portala ... 

Dogajanje na uradu med prejšnjo vlado je preverjala tudi preiskovalna komisija državnega zbora, ki preiskuje sume nedopustnega vpletanja politike v delo policije in drugih državnih organov. Kot je tam povedal nekdanji vodja sektorja za sumljive transakcije Leo Pongračič, je urad pod Žugljem spremenil način delovanja. 

Če so prej preiskave odrejali na podlagi prijav bank in predhodnih analiz, so se te naenkrat začele odrejati na podlagi anonimnih prijav, katerih število se je močno povečalo. "Ogromen skok je bil. Dvajset več je bilo v primerjavi s prejšnjimi leti. In nekatere so bile naslovljene kar osebno na Žuglja," je povedal Pongračič.

Preberite še:
Pakt Vućić-Janša za lov na Goloba in srbsko opozicijo

Žugelj pomagal Vučiću, zdaj živi v Srbiji

V Žugljevem obdobju je na urad čez noč prišlo več oseb, tudi članov stranke SDS, ki niso imele strokovnega znanja za to delo. Bile so tudi preiskave, ki jih ni mogoče najti v elektronskih evidencah, zanje pa so očitno vedeli zgolj nekateri na uradu. 

"Glede na to, kar sem videl v tej zadevi, ne morem izključiti, da je nekdo vzporedno zbiral podatke," je opozoril Pongračič. Spomnimo tudi, da so pred volitvami leta 2022 v strankarskih medijih SDS objavljali podatke, ki jih je urad pridobil pri svojem delu, natančneje iz Srbije.

Znano je, da so Šolakovi mediji že dolgo časa trn v peti srbskega predsednika Aleksandra Vučića. Jeseni 2021, ko se je slovenski urad lotil Šolaka, je Žugelj serijsko obiskoval srbski urad za preprečevanje pranja denarja. Ta je kmalu zatem po Balkanu začel pridobivati podatke o računih, transakcijah in poslih družbe GEN-I, ki jo je vrsto let vodil Robert Golob, takrat že prvi favorit za zmago na aprilskih volitvah v Sloveniji.

Žugelj sicer danes živi v Srbiji. Ko je leta 2022 moral oditi s položaja direktorja, je v Beogradu odprl podjetje Axisdamm Advisory, ki ima kar dva bančna računa, a začuda ne ustvarja prihodkov. 

Preberite še:
Kako je Žugljev urad s pomočjo Snežiča brskal po računih novinarjev necenzurirano.si