Radiolog iz javne bolnice z delom za zasebnike služi 30 tisoč evrov mesečno

Razkrivamo nove sporne prakse pri dvojnem delu zaposlenih iz javnih bolnišnic v zasebnih ustanovah. Tokratna zgodba prihaja z radiološkega oddelka Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor. 

Več tamkajšnjih radiologov je namreč med rednim delovnikom bistveno manj učinkovitih kot v popoldanskem oziroma prostem času, saj takrat po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) opravijo nekajkrat več preiskav. Še več: v zasebnih diagnostičnih centrih s koncesijo delajo neprimerljivo več od tega, kar jim dovoljuje njihov delodajalec, torej UKC Maribor. Temu primerni so tudi dodatni zaslužki, ki za nekajkrat presegajo njihove redne plače.

Med vsemi najbolj izstopa Mitja Rupreht, nekdanji predstojnik radiološkega oddelka v Mariboru. Samo v oktobru je opravil več kot 1.500 preiskav z magnetno resonanco, v povprečju kar 50 na dan:

-       toda od tega jih je zgolj desetino, okrog 150, opravil v UKC Maribor, kjer je redno zaposlen.

-       kar 1.400 preiskav pa je naredil po pogodbi za ostale izvajalce, in sicer ptujsko bolnišnico in diagnostični center DSD s Ptuja. Za oba je delal na daljavo.

-       po veljavnem soglasju lahko Rupreht zanje dela največ do osem ur na teden. To pomeni, da bi moral v dovoljenih 32 urah na mesec opraviti 1.400 preiskav, torej 43 na uro.

A ne gre za osamljen primer. Našli smo namreč še več drugih radiologov, ki so neverjetno učinkoviti v zasebnih diagnostičnih centrih, to pa jim prinaša ekscesno visoke dodatne zaslužke. Kaj se torej dogaja na področju radiologije? In zakaj teh številk ne opazijo njihovi delodajalci ne javna zdravstvena blagajna?

Preberite še:
Preobrat: radiologi v javnih bolnicah začeli delati več kot pri zasebnikih

"Vse je v izkoristku časa. Ne delam po 16 ur na dan"

"Vse je v izkoristku časa," nam je na očitke o prekomernem delu in kršenju pogodbe o zaposlitvi odgovoril Mitja Rupreht, sicer predsednik strokovnega sveta za radiologijo in slikovno diagnostiko pri Slovenskem Zdravniškem društvu in izredni profesor na fakulteti za vede o zdravstvu Univerze na Primorskem.

Toda hkrati je priznal, da glede na količino opravljenega dela in čas, ki naj bi ga imel za to na voljo, "zadeve izgledajo nelogično". 

Kako je torej uspel v povprečju opraviti 1.400 resonanc v prostem času? Zatrdil je, da "ne delam po 16 ur na dan", ampak občutno manj. Pri tem zavrača namige, da bi nekdo drug, na primer specializanti, pregledovali izvide, sam pa bi se podpisoval nanje in izdajal račune. Prav tako zagotavlja, da zaradi velikega števila magnetnih resonanc ne trpi kakovost. 

Tabela: realizacija preiskav MR v zadnjih štirih letih

"Težko je reči, koliko časa porabim za en izvid. Od pet minut pa tudi do 30 minut. Ne gre samo za analizo slik, ampak tudi dokumentacije pacientov," je pojasnil Rupreht. Poudaril je, da že 20 let opravlja to delo in si je pridobil izkušnje, ki mu pomagajo pri hitrejšem odčitavanju.

Preberite še:
Radiologi, ki odhajajo zaradi prenizkih plač, dobijo tudi čez 10 tisoč evrov na mesec

30 tisoč dodatnih prihodkov na mesec

Toda več radiologov, s katerimi smo se pogovarjali in so želeli ostati neimenovani, je ocenilo, da gre pri podatkih o Ruprehtovem delu za neverjetno visoke številke. "Ne znam si predstavljati, da bi vsak dan, več tednov zapored, opravljal po 50 ali več magnetnih resonanc. Za to bi moral delati dobesedno od jutra do večera, dan za dnem," nam je zaupal eden od njih. 

Samo slikanje sicer opravljajo radiološki inženirji oziroma zdravstveni tehniki. Radiologi pa pregledajo slike in napišejo izvide. Po dostopnih podatkih se čas, ki ga potrebujejo za posamezno preiskavo, giblje od deset do 20 minut pri rutinskih pregledih, pri zelo zapletenih pa trajajo tudi 45 minut ali več.

Če gre verjeti uradnim podatkom o Ruprehtovem delu, pa je sam za posamezno magnetno resonanco v povprečju porabil le dobro minuto časa. Iz evidenc ZZZS je sicer razvidno, da dodatno delo v večjih količinah opravlja praktično vsak dan.

Poslovni rezultati Ruprehtovega podjetja Genus

V vsakem primeru mu neverjetna količina dela v popoldanskem času prinaša visoke dohodke. Rupreht je lastnik podjetja Genus, ki ustvarja rekordne rezultate. Lani je imelo kar 359 tisoč evrov prihodkov od prodaje, v povprečju torej skoraj 30 tisoč evrov na mesec. Ob tem je ustvarilo 260 tisoč evrov čistega dobička. Konec lanskega leta je imelo Ruprehtovo podjetje sicer že za 1,2 milijona evrov finančnih naložb in nekaj več kot 400 tisoč evrov na bančnem računu.

Preberite še:
Divja privatizacija zdravstva: ko se bolnišnici pokvari ključni aparat, star 30 let

"Eksplozija" preiskav polni žepe radiologov

Kot smo že poročali, zdravniki v Sloveniji naročajo vse več preiskav z magnetno resonanco. Letos jih bo na koncesijo opravljenih več kot 300 tisoč, kar je skoraj enkrat več kot leta 2020. Temu tempu ne more slediti število radiologov, saj je teh "le" 30 odstotkov več kot pred petimi leti. 

To pomeni, da večina dela več, višji pa so tudi njihovi zaslužki, predvsem na račun dodatnega pogodbenega dela za javne in zasebne izvajalce. Večina radiologov po podatkih ZZZS v javnih bolnišnicah naredi manj kot sto preiskav z magnetno resonanco na mesec. 

Zakaj tako malo? V prvi vrsti zato, ker ob tem opravljajo tudi druge diagnostične storitve.

Ob tem jih okoli 40 ali petina dela tudi za zasebne ustanove, kjer pa običajno naredijo več. V oktobru smo našteli samo sedem radiologov, ki so v javnih bolnišnicah opravili več kot 200 magnetnih resonanc. Rekorder je imel okoli 500 tovrstnih preiskav. Pri zasebnikih smo jih medtem našteli 25, od tega jih je kar šest preseglo številko 500, eden pa celo 1000.

Pri nekaterih so številke nerazumljivo visoke. Radiologa Marko Einfalt in Darko Kulaš, ki prav tako prihajata iz UKC Maribor, sta v oktobru opravila 873 oziroma 748 preiskav z magnetno resonanco. Od tega sta jih v matični ustanovi opravila le 105 oziroma 115, pri drugih izvajalcih pa kar 768 oziroma 635, čeprav sta v javni bolnišnici zaposlena za 40 ur na teden, za druge izvajalce pa lahko delata največ do osem ur.

Preberite še:
Tako so si radiologi kar med službo zaračunavali dodatne ure

Zakaj nikogar ne zanima, koliko delajo v bolnišnicah?

V mariborski bolnišnici so nam potrdili, da so Einfalt, Kulaš in Rupreht v polnem delovnem razmerju z UKC Maribor, dela pa ne morejo opravljata od drugod. Toda v prostem času so opravili nekajkrat več preiskav kot v osmih urah, ki naj bi jih vsak dan preživeli v UKC Maribor.

Zakaj tega nihče ni opazil? Tudi zato, ker ne obstajajo standardi oziroma normativi, ki bi jasno določali, kolikšne so njihove obveznosti v rednem delovnem času in koliko so dejansko porabili za popoldansko delo. Samo Kulaš je imel lani kot samostojni podjetnik ob 313 tisoč evrih prihodkov kar 266 tisoč evrov čistega dobička.

"Delo se trenutno organizira timsko, obseg in vrsta preiskav pa se med zdravniki znotraj tima enakomerno porazdelita glede na potrebe delovnega procesa in stopnjo zahtevnosti posameznih preiskav," so poudarili v UKC Maribor, ki ga vodi Vojko Flis. 

Na ZZZS so pojasnili, da "čas izvedbe posamezne preiskave z magnetno resonanco oziroma standard zanje ni določen". Jasno je le, koliko jih plačuje javna zdravstvena blagajna. Posamezna storitev stane od dobrih 130 do več kot 300 evrov.