Hrvaški prevzem Panvite financira tudi ena najbogatejših Slovenk

Dokumenti: kdo so slovenski vlagatelji, ki so pomagali financirati hrvaški prevzem Panvite, ene od strateško najbolj pomembnih slovenskih agroživilskih skupin?

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic
sreda, 6. 11. 2024, 05:55


alenka znidarsic kranjc bobo
Alenka Žnidaršič Kranjc, ustanoviteljica in največja lastnica skupine Prva, je ena najbogatejših Slovenk.
Bobo

Hrvaški finančni sklad Bosqar Invest, prej znan pod imenom Meritus Holding, je del denarja za prevzem Panvite, enega največjih igralcev v domačem kmetijstvu, ki zaposluje 700 ljudi, našel tudi v Sloveniji.

To so pred dnevi potrdili v hrvaškem skladu, ki je konec oktobra postal tudi uradni lastnik večinskega, 51-odstotnega deleža v Panviti. Denar za njen nakup, skupaj okrog 50 milijonov evrov, so se Hrvati odločili zbrati z javno ponudbo delnic sklada, ki so jih kupovali tudi vlagatelji iz Slovenije. "To je jasen signal zaupanja in ugleda, ki smo ga zgradili v Sloveniji," so v Bosqar Investu zapisali v četrtletnem poročilu, ki so ga objavili na zagrebški borzi.

Kdo so slovenski vlagatelji, ki so pomagali financirati prevzem ene od strateško najbolj pomembnih slovenskih agroživilskih skupin, v Bosqar Investu niso razkrili. Po naših podatkih pa sta bila med njimi tudi skupina Prva, ki jo je ustanovila ena najbogatejših Slovenk Alenka Žnidaršič Kranjc, in družba NLB Skladi. Ta je v lasti Nove Ljubljanske banke (NLB), ki jo vodi Blaž Brodnjak. Obe sta v nakup Panvite skupaj vložili približno tri milijone evrov.

Podatkov o tem, ali so pri prevzemu Panvita, ki obdeluje več kot 3.000 hektarjev državnih zemljišč, sodelovale tudi fizične osebe iz Slovenije, ni mogoče dobiti. Kje vse so torej Hrvati dobili denar?

panvita
Hrvati so za polovico Panvite plačali 50 milijonov evrov.
Panvita

Dokumenti: za prevzem Panvite 50 millijonov evrov

Pol leta po tem, ko so se Hrvati z družino Polanič dogovorili o prevzemu Panvite, je ta uradno zaključen. Sklad Bosqar Invest ima tako v lasti 51 odstotkov Panvite Holdinga, krovnega podjetja v skupini Panvita. Preostalih 49 odstotkov ostaja v lasti podjetja Regal. Njegovi lastniki so Iztok in Peter Polanič, Kristian in Simon Ravnič ter Jožef Horvat.

Od konca oktobra ima Panvita Holding tudi novega direktorja. To je postal Darko Horvat, predsednik uprave Bosqar Investa, ki bo krovno podjetje skupine vodil skupaj z dosedanjim direktorjem Petrom Polaničem.

Toda dokumenti, ki jih je Bosqar Invest objavil na zagrebški borzi, razkrivajo dvoje. Prvič, da bo Hrvate nakup in povečanje kapitala Panvite stalo skoraj 50 milijonov evrov.

To pomeni, da je država še nedolgo nazaj pomemben lastniški delež v Panviti prodala praktično za drobiž. Oktobra 2021, torej le tri leta nazaj, je namreč podjetje Regal v lasti družine Polanič za 28-odstotni delež Panvite plačalo le dober milijon evrov. Pri tem poslu je imela ključno vlogo nekdanja Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znana kot slaba banka. Na čelo njenega upravnega odbora je tri mesece prej prišel odvetnik Franci Matoz.

Blaž Brodnjak 5
Med večjimi kupci novih delnic hrvaškega sklada in s tem financerji prevzema Panvite je tudi družba NLB Skladi. Na fotografiji šef NLB Blaž Brodnjak.
Marko Vavpotič

Preberite še:
3.000 hektarjev v roke Hrvatov: kaj vse je čudno pri sanjskem poslu družine Polanič?
Za Panvito nihče ne prižiga kresov

Največji financerji: Orešković, hrvaški pokojninci, Slovenci ...

In drugič, da so se Hrvati praktično celoten denar za prevzem Panvite odločili poiskati tako, da so v odkup ponudili delnice sklada. Pri tem so napovedali, da bodo ta denar porabili za financiranje nakupa Panvite.

Največji del tega denarja je prispeval Stjepan Orešković, ustanovitelj in največji lastnik sklada Bosqar Invest. Njegovo podjetje Orso Global, ki ima v lasti dobrih 51 odstotkov hrvaškega sklada, je po naših izračunih za vplačilo novih delnic namenilo 27 milijonov evrov. Še konec lanskega leta je imelo na računu za okrog pol milijona evrov denarja. V bilancah pa Oreškovićevo podjetje izkazuje za 57 milijonov evrov naložb in praktično enak znesek dolgoročnih obveznosti do neimenovanih podjetij oziroma oseb, ki niso banke.

Najmanj 17 milijonov evrov so v prevzem Panvite vložili hrvaški pokojninski skladi, ki imajo po novem v lasti 38 odstotkov sklada Bosqar Invest. Ti so že vrsto let eden glavnih finančnih virov hrvaške kapitalske širitve v Slovenijo. Hrvaški pokojninski skladi so že pred Agrokorjevim prevzemom leta 2014 kupovali delnice Mercatorja. Že nekaj časa so največji vlagatelj na ljubljanski borzi. Skupna vrednost njihovih deležev v Krki, NLB, Petrolu, Zavarovalnici Triglav in drugih družbah prve borzne kotacije znaša med 850 in 900 milijonov evrov.

Kot že omenjeno, so v Bosqar Investu skupaj tri milijone evrov prejeli od dveh finančnih vlagateljev iz Slovenije. Prva je skupina Prva, natančneje kritni skladi Prve osebne zavarovalnice, v katerih več deset tisoč Slovencev varčuje za dodatno pokojnino.

Največji lastniki družbe Bosqar Invest

bosqar
/
Zagrebška borza

Druga je družba NLB Skladi. Junija letos, mesec dni po dogovoru o prevzemu Panvite, je Brodnjak v enem od javnih nastopov napovedal, da bi lahko skupina Panvita v naslednjih desetih letih zrasla za tristo odstotkov. Ostali vlagatelji, ki jih v skladu ne razkrivajo, so vplačali nekaj manj kot dva milijona evrov. Ali so morda v tej skupini tudi drugi posamezniki iz Slovenije, ni mogoče izvedeti.

Preberite še:
Novi lastnik Panvite domuje na naslovu obsojenega šefa Nove KBM
Sin novega lastnika Panvite z Borutom Petkom kupil luksuzno vilo v Poreču

Opozorila pred prevzemom Panvite

Kot je maja letos dejal predsednik uprave Panvite Toni Balažič, so že nekaj časa iskali partnerja, ki bi jim pomagal pri razvoju na trgu, na katerem prevladujejo veliki igralci. "Želeli smo nekoga, ki bi podprl našo vizijo, da v petih letih postanemo regijska skupina s 400 milijoni evrov prihodkov," je poudarjal Balažič. Leta 2022 je sicer skupina Panvita ustvarila 117 milijonov evrov prihodkov.

Prodaja Panvite je v domači javnosti naletela na negativen odziv. Zdaj že nekdanji predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Roman Žveglič je opozoril na morebitne negativne posledice prenosa državnih kmetijskih zemljišč na nove lastnike. "Tuji lastniki imajo svoje resurse in strategijo, kar lahko v končni fazi dolgoročno samo oslabi prehransko varnost Slovenije," je ocenil Žveglič.

Podobnega mnenja so v sindikatu kmetov Slovenije, ki ga vodi Anton Medved. "Prepuščanje naravnih bogastev slovenskega naroda tujim upravljavcem bo imelo dolgoročno velike strateške posledice za prehransko suverenost Slovenije," so opozorili. Po oceni sindikata je "zadnji čas, da se odločevalci v korist slovenskega naroda postavijo zase in za nas in ob poteku zakupnih pogodb odvzamejo državna kmetijska zemljišča pravnim subjektom v večinsko tuji lasti".