Slovensko gospodarstvo, ki že težko pričakuje državne ukrepe za pomoč podjetjem, bo verjetno znova razočarano.
V novem paketu ukrepov za reševanje likvidnosti, ki so ga poslanci koalicije potrdili včeraj, bo namreč za posamezna podjetja na voljo manj denarja, kot ga dovoljuje EU. Vlada Janeza Janše se je odločila, da bo evropska pravila, ki so jih v Bruslju zaradi aktualne krize močno zrahljali, prezrla in postavila strožje omejitve.
Vse slabosti drugega "proti-korona" paketa
Gre za tako imenovani drugi "proti-korona" paket, ki podjetjem odpira pot do dveh milijard posojil s poroštvom države. Kot smo razkrili na necenzurirano.si, ima poroštvena shema več slabosti:
1) Podjetja, ki nestrpno čakajo na posojila s poroštvom države, bodo do denarja prišla prepozno.
2) Številna podjetja pa zaradi strogih omejitev do denarja sploh ne bodo mogla priti.
Zdaj se je izkazalo še, da je Slovenija pri postavljanju meril za lastno gospodarstvo strožja od Evropske komisije. Znesek likvidnostnih posojil, za katera bo jamčila država, je namreč vlada omejila na deset odstotkov lanskih letnih prihodkov posameznega podjetja. Hkrati znesek posojil ne sme presegati celoletnih stroškov dela podjetja.
Podjetje, ki je lani ustvarilo milijon evrov prihodkov in za plače porabilo 300 tisoč evrov, lahko torej zaprosi za največ 100 tisoč evrov posojila z državnim jamstvom.
Zakaj tako visok prag? Kot so včeraj pojasnjevali poslanci koalicije, naj bi šlo za upoštevanje omejitev EU. "Zakaj meja 10 odstotkov prihodkov od prodaje? Zavedati se moramo, da je Slovenija članica evro območja, v katerem veljajo posebna pravila in v tem kontekstu je nujno bilo potrebno tudi spoštovati pravila, ki jih narekuje Banka Slovenije," je dejal vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat.
Preberite še:
To je zakon za pokop in ne rešitev slovenskega gospodarstva
Delodajalci, pozor! Nekateri lahko ostanete brez nadomestila
Zakaj je Slovenija do lastnih podjetij strožja od Bruslja?
Toda pravila, ki veljajo za države območja evra, so v resnici povsem drugačna. Evropska komisija je 20. marca sprejela tako imenovani začasni okvir ukrepov državnih pomoči za podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19. Ta med drugim določa, da glavnica posojila ne sme presegati:
- dvojnega zneska letne mase plač prejemnika ali
- 25 odstotkov skupnega prometa upravičenca v letu 2019.
Prej omenjeno podjetje, ki je lani ustvarilo milijon evrov prihodkov in za plače porabilo 300 tisoč evrov, bi torej po evropskih merilih lahko zaprosilo za 600.000 evrov posojila z državnim jamstvom. Po slovenskem "proti-korona" paketu bi dobilo le 100.000 evrov posojila, kar je šestkrat manj. Ob tem se lahko znesek po evropskih pravilih še poveča za kritje morebitnih dodatnih likvidnostnih potreb.
Obstaja še ena pomembna razlika. Evropski pogoji odmerjajo višino posojil le na podlagi enega od dveh meril (prihodkov ALI stroškov dela), slovenski "proti-korona" paket pa zahteva upoštevanje obeh (prihodkov IN stroškov dela). Po naših podatkih slovenska podjetja v povprečju za stroške dela porabijo štirinajst odstotkov svojih prihodkov. To pomeni, da bo veliko število podjetij v Sloveniji dobilo bistveno manj denarja, kot recimo nemška, ki bodo lahko izbrala višjo od dveh omejitev.
Potrdili popravke PKP1
Državni zbor je včeraj sprejel tudi popravke prvega interventnega zakona. Z njo se skupni obseg pomoči povečuje na 3,1 milijarde evrov, dobremu milijonu upravičencev pa dodaja še 190.000 novih.
Je vlada že spoznala napako?
Zakaj se je Slovenija sama odločila za strožje pogoje, iz obrazložitve členov zakona ni razvidno. V Nemčiji so recimo pri pogojih povsem sledili Bruslju. Najvišjo omejitev pri odobritvi posojil z državnim poroštvom so dobesedno prepisali iz začasnega okvirja evropske komisije.
Po naših informacijah je strožje omejitve od evropskih predlagala vladna posvetovalna skupina, ki jo vodi ekonomist Matej Lahovnik. Na podlagi makroekonomskih podatkov za državo naj bi ocenila, da bosta dve milijardi likvidnostnih posojil s poroštvom države zadostili vsem potrebam podjetij: za pokritje obratnih sredstev, nadomeščanje zapadlih posojil, za izvedbo novih investicij ali dokončanje že začetih ...
S tem se ne strinjajo predstavniki gospodarstva, ki menijo, da sta dve milijardi evrov premalo in da bodo podjetja potrebovala bistveno več denarja. Tega se je očitno začela zavedati tudi vlada. Minister za finance Andrej Šircelj je tako že napovedal, da se lahko obseg poroštvene sheme v primeru potrebe poveča, po naših neuradnih podatkih bi jo lahko podvojili na štiri milijarde evrov.
Pomembno vlogo pri odločitvi o tem, koliko denarja bo na voljo za poroštveno shemo, naj bi imelo tudi stanje v proračunu. Spomnimo, da bo za čakanje delavcev na domu, pokritje socialnih prispevkov, nadomestila za samozaposlene, krizne in solidarnostne dodatke ter druge ukrepe v okviru prvega "proti-korona" paketa šlo okoli tri milijarde evrov.
Bodo podjetja sploh dobila posojila?
Toda podjetja bolj kot morebitni prenizek obseg poroštvene sheme skrbi sama višina poroštev. Sprva je vlada predlagala, da bi država jamčila za 50 odstotkov posojila pri velikih podjetjih in 75 odstotkov pri malih in srednje velikih. Po številnih kritikah se je odločila mejo zvišati na 70 oziroma 80 odstotkov.
V tem primeru bi država po ocenah ministra za finance Andreja Širclja izgubila nekaj manj kot pol milijarde evrov. Toliko bi jo stalo, ker bi nekatera podjetja kljub pomoči propadla in bi banke unovčevala državna poroštva. Za primerjavo: Nemčija za posojila malih in srednjih podjetij jamči 90-odstotno, za velika podjetja pa je jamstvo 80-odstotno. Enako je za Slovenijo predlagalo več opozicijskih strank, vendar so njihove amandmaje zavrnili.
Glavno vprašanje je, ali bodo sicer kapitalsko močne slovenske banke pripravljene nase prevzemati tveganje neplačila, ali pa bodo od podjetij zahtevale dodatna zavarovanja, ki jih te nimajo. Pri tem bo pomembno vlogo odigralo dejstvo, da nobena od sistemskih bank ni več v državni lasti, zato je odločitev o njihovi pomoči gospodarstvu izključno v njihovih rokah.
Nadzornike SID banke bo izbiral Šircelj
V drugem "proti-korona" zakonu, ki ga je državni zbor potrjeval po nujnem postopku, se je znova znašel člen, ki nima veze z reševanjem likvidnosti gospodarstva.
Vlada se je odločila, da bo v interventnem zakonu popravila način imenovanja članov nadzornega sveta SID banke, ki upravlja z več kot dvema milijardama evrov sredstev in bo imela glavno vlogo pri upravljanju poroštvene sheme. Obstoječi zakon naj bi namreč nadzornike neustrezno imenoval kot predstavnike ministrstva, "kar kaže na neposreden vpliv države na organ nadzora SID banke".
Toda namesto da bi popravila besedno zvezo, je vlada na novo določila, v čigavih rokah bo SID banka. Če je prej pet od sedmih nadzornikov predlagal minister brez resorja, ki vodi službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ima zdaj glavno besedo minister za finance Andrej Šircelj. Ta bo po novem predlagal šest nadzornikov, enega pa minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. SID banko že vrsto let vodi Sibil Svilan.
