Dober mesec dni po izbruhu epidemije so številna podjetja v težkem položaju. Po besedah sogovornikov plačila dobaviteljem že nekaj časa več ali manj stojijo. Tudi plačila bančnih posojil in lizinga. Podjetja vse napore vlagajo v to, da pravočasno izplačajo plače in ohranijo pravico do pridobitve državne pomoči. Nekatera so še imela rezervo, druga so si morala denar izposoditi na sivem trgu ali pa so izkoristila bančne limite.
Čeprav kronično potrebujejo denar, država resno zamuja z likvidnostnimi injekcijami gospodarstvu, ki ga čaka huda kriza. Vse oči so zdaj uprte v vlado, ki napoveduje obsežne in učinkovite ukrepe. Toda namesto hitrih likvidnostnih posojil, ki bi jih banke odobravale po skrajšanem postopku in vbrizgale dovolj denarja v ohromljeno gospodarstvo, bomo očitno dobili nekaj drugega.
Dve milijardi evrov za reševanje likvidnosti
Ključna rešitev bo poroštveni zakon za likvidnostna posojila. Predlog zakona je spisan, vlada ga bo potrjevala do torka, državni zbor pa predvidoma pred koncem meseca. Dokumenti razkrivajo, da:
- celoten obseg financiranja znaša dve milijardi evrov, toliko naj bi bilo odobrenih posojil z garancijo države;
- posojila bi bila namenjena financiranju obratnega kapitala, vrniti pa bi jih bilo potrebno v največ petih letih;
- vrednost odobrenega posojila lahko doseže največ 10 odstotkov letnih prihodkov podjetja in ne sme presegati stroškov dela v lanskem letu;
- poroštvo države bi znašalo 50 odstotkov glavnice posojila pri velikih in 75 odstotkov pri malih in srednje velikih podjetjih;
- do posojil s poroštvom bi bila upravičena samo podjetja z bančno boniteto A in B, ne pa tudi C (tako imenovani junk), odpadejo tudi finančni holdingi in projektna podjetja v gradbeništvu. Poleg tega do posojila ne morejo podjetja, ki so bila konec lanskega leta v težavah.
"Če je prvi paket namenjen preživetju, je drugi ponovnemu zagonu, za kar morajo imeti podjetja dovolj likvidnostnih sredstev," je ob napovedi predloga zakona konec prejšnjega tedna napovedal minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek.
Kaj vse je narobe z jamstveno shemo
Toda poroštvena shema je že v petek, ko so se z njo seznanile organizacije, ki sodelujejo pri pripravi rešitev, naletela na precejšnje kritike.
1) Najem posojila bo vse prej kot enostaven.
Ne le, da bodo morala podjetja pripraviti obsežno dokumentacijo, med drugim srednjeročne načrte poslovanja. Posojila bodo morali odobravati kreditni odbori tako v komercialnih bankah kot na SID banki, ki bo delovala v imenu države. Na podlagi izkušenj iz zadnje finančne krize so se podjetja potapljala prav zaradi dolgotrajnega usklajevanja bank. Tudi sicer je predlagana poroštvena shema zaradi svoje kompleksnosti postavljena pod vprašaj.
2) Pri pripravi jamstvene sheme smo pozni, tudi v primerjavi z drugimi.
Druge evropske države so svoje jamstvene sheme pripravile in jih potrjevale pred Evropsko komisijo že sredi marca. Treba je namreč opozoriti, da mora slovensko jamstveno shemo odobriti Bruselj in preveriti, ali Slovenija s pomočjo podjetjem ne bo izkrivljala konkurence na trgu. Če bo zakon sprejet 30. aprila, bodo podjetja prve vloge pri bankah oddajala prvi teden v maju. To pomeni, da bodo prvi krediti v najboljšem primeru odobreni konec maja ali v začetku junija.
3) Velika težava bo nizko poroštvo, kar bi lahko banke odvračalo od odobravanja posojil.
Sredstva bodo na voljo v glavnem podjetjem, ki že sedaj nimajo težav s pridobivanjem posojil. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so medtem predlagali jamstveno shemo z vsaj 70-odstotnim poroštvom države za velika in 80-odstotnim poroštvom za mala in srednja podjetja. V Nemčiji so se odločili, da bodo podjetjem ponudili posojila tudi s 100-odstotnim državnim poroštvom. Nemške banke za manjša podjetja niso bile pripravljene nase prevzeti niti 10 odstotkov tveganja.
4) Obseg jamstvene sheme naj bi bil premajhen za trenutne razmere, ki se še poslabšujejo.
Slovenske banke so kapitalsko močnejše od povprečja v območju evra in razpolagajo z dovolj veliko likvidnostjo. V letu 2009, ko je bila kriza in likvidnostna luknja bistveno manjša od zdajšnje, je vlada Boruta Pahorja za odpravo kreditnega krča pripravila 1,2 milijarde evrov vredno jamstveno shemo s 100-odstotnim državnim poroštvom, ki je imela le kratkoročni učinek.
"V zakonu niso predvidena poroštva in odkup terjatev, ki postajajo velik problem za izvoznike in podjetja, ki lahko izboljšujejo svojo likvidnost z njihovo prodajo. Ohraniti je potrebno izvozna zavarovanja, SID banka pa mora postati pozavarovalec tveganj za EU trge. Brez tega se bo izvoz slovenskih družb še dodatno znižal," so bili kritični v Obrtni zbornici Slovenije.
Kje so razpisi in zakaj ni več denarja?
V podjetjih, kjer so se v zadnjih dneh ukvarjali večinoma z iskanjem finančnih virov za izplačila plač zaposlenim za mesec marec, medtem čakajo na obljubljene ukrepe za takojšnjo zagotovitev likvidnosti. Teh pa na začudenje podjetij ni.
Za izboljšanje likvidnosti bi potrebovali najmanj tri milijarde evrov, je ocenila delovna skupina za področje gospodarstva, ki jo vodi Zdravko Počivalšek in je imela pomembno vlogo pri pripravi drugega "proti-korona" zakona. Toda njen končni rezultat je očitno le dve milijardi evrov težka poroštvena shema.
Manjkajoča sredstva naj bi bila na voljo podjetjem prek SID banke in Slovenskega podjetniškega sklada. Vendar so zneski, vsaj pri hitrih likvidnostnih posojilih, nizki. Tako naj bi jih sklad odobril za vsega 25 milijonov evrov, z njimi pa bi podprli največ 1000 podjetij. Iz proračuna bi sicer lahko zagotovili denar še za največ 400 posojil.
Dve tretjini podjetij nima denarja za plače
Precej več denarja, skoraj milijardo evrov, je na voljo pri SID banki, vendar gre večinoma za že obstoječe produkte, ki so jih nekoliko prilagodili, ali pa za produkte, ki sploh še niso na voljo. Tudi svetovalci, ki pomagajo podjetjem pri prijavah na razpise, poudarjajo, da se ti iz neznanega razloga zamikajo ali pa da obljubljenih likvidnostnih sredstev večinoma ni.
Tudi delovna skupina je poudarila, da bi bilo potrebno "mobilizirati večja finančna sredstva in stimulirati banke k posojanju, saj obstoječe sheme SID banke, Slovenskega podjetniškega sklada in Slovenskega regionalnega razvojne sklada niso dovolj".
Zato ne čudijo opozorila obrtnikov in podjetnikov, da imajo zaradi prepovedi opravljanja dejavnosti in upada naročil hude likvidnostne težave. V anketi Obrtne zbornice Slovenije (OZS) je le tretjina od okoli 4000 vprašanih odgovorila, da bo zbrala dovolj sredstev, da bo lahko delavcem na čakanju izplačala nadomestila za mesec april.
Bo država sposobna izplačati pomoč
Tudi sicer so se podjetja, ki računajo na državno pomoč, v zadnjem tednu dni ukvarjala predvsem z obračunavanjem plač in oddajo vlog za povračilo nadomestila plač delavcev na čakanju.
V računovodskih servisih, ki jim pomagajo pri dokumentaciji in imajo veliko količina dela, se bojijo, ali bodo na zavodu za zaposlovanje v tako kratkem času in ob kadrovski omejenosti sposobni obdelati množično število vlog, da bi podjetja pravočasno prejela denar. Najpozneje v petek je bilo potrebno izplačati marčevske plače, sredi tedna bodo na voljo REK obrazci, do 10. maja pa naj bi država povrnila nadomestila plač.
Toda težava ni v uslužbencih zavoda, ki so po besedah naših sogovornikov neverjetno odzivni in na voljo tudi čez vikende in praznike, temveč v "proti-korona" zakonodaji. "Osebno sem že kar nekaj časa v poslu in povedati vam moram, da tako konfuznih, birokratsko zapletenih in nasprotujočih si postopkov v svoji karieri še nisem srečala," je v odprtem pismu vladi zapisala Marija Tomc Muc, direktorica računovodskega podjetja Biro Bonus.
Na primer, podjetja lahko prijavijo delavce na začasno čakanje, jih nekaj dni pozneje pokličejo nazaj na delo in nato spet pošljejo domov. V tem času jim ni potrebno odjavljati delavcev, temveč o tem zgolj obvestijo zavod po elektronski pošti. Na zavodu so torej poleg množice prijav za brezposelne in drugih vlog zasuti tudi z dopisi, ki jih morajo ročno obdelati.
Ali sistem deluje, bo vidno v petek, ko bo prišlo do prvega večjega izplačila pomoči. Samozaposleni in drugi, ki želijo prejemati temeljni dohodek, bi morali na svoje račune prejeti 350 evrov. S finančne uprave so v petek sporočili, da so prejeli že 30.000 izjav, na podlagi katerih bodo potekala izplačila.
Kaj bodo popravljali v PKP1
Zaradi nejasnosti in pomanjkljivosti vlada pripravlja tudi popravke prvega "proti-korona" zakona (PKP1). Med njimi najdemo tudi rešitve, ki so jih civilna družba in opozicija predlagali med sprejemanjem zakona, vendar jih je koalicija zavrnila. Po naših neuradnih informacijah bi lahko med drugim sprejeli naslednje popravke:
- mesečni temeljni dohodek bodo prejeli tudi samozaposleni, ki nimajo rednih prihodkov oziroma so podjetje ustanovili šele pred kratkim. Pri ugotavljanju upada prihodkov in posledične upravičenosti do pomoči se upošteva povprečni prihodek v zadnjih 12 mesecih oziroma v sorazmernem obdobju.
- odprava neživljenjske omejitve, po kateri se morajo delavci na čakanju na zahtevo delodajalca vrniti na delo, vendar le za obdobje od sedem zaporednih dni. Po novem bi imel delodajalec več možnosti pri razporejanju delovnega časa.
- med tiste, ki so upravičeni do napotitve zaposlenih na začasno čakanje na delo, bi uvrstili tudi zavarovalne in finančne posrednike.
