Poroštvena shema za reševanje likvidnosti in sveženj popravkov prvega "proti-korona" zakona, ki ju je pripravila in danes razkrila vlada, sta pod pričakovanji strokovne javnosti in zdaleč ne bosta dovolj za pomoč slovenskemu gospodarstvu na pragu najhujše krize po osamosvojitvi.
Ključni ukrep so likvidnostna posojila s poroštvom države, ki bi banke spodbudila k izdatnejšemu kreditiranju podjetij in jim pomagala na poti iz krize. A kot smo razkrili na necenzurirano.si, ima poroštvena shema velike slabosti, zaradi katerih bodo do posojil prišla le določena podjetja in še to prepozno. Naši sogovorniki, med katerimi so tudi direktorji večjih slovenskih podjetij, so opozorili, da je zakon o poroštveni shemi dejansko zakon za pokop in ne rešitev gospodarstva.
Še več, vlada je v že veljavni zakon, na podlagi katerega so delodajalci na začasno čakanje poslali skoraj tretjino vsega delovno aktivnega prebivalstva, za nazaj vnesla omejitve, zaradi katerih bi lahko predvsem večja podjetja ostala brez dela pomoči.
Kaj vse je narobe s poroštveno shemo
1) Obseg naj bi bil premajhen za trenutne razmere, ki se še poslabšujejo.
Celoten obseg financiranja znaša dve milijardi evrov, kolikor naj bi bilo odobrenih posojil z garancijo države. Zaradi številnih opozoril, da je to premalo za pomoč vsem pomoči potrebnim, je vlada podjetnike pomirila z napovedjo, da se bo obseg povečal na skoraj tri milijarde evrov. Toda ostalo je zgolj pri napovedi, saj je znesek ostal pri dveh milijardah evrov.
Poleg tega so v zakonu omejitve, katera podjetja so sploh upravičena do posojila s poroštvom. Tako bodo iz sheme samodejno izpadla podjetja, ki so imela že pred krizo finančne in poslovne težave ter posledično slabo bonitetno oceno.
2) Nizko poroštvo bi lahko banke odvračalo od odobravanja posojil.
Za mala in srednja podjetja bo država po najnovejšem predlogu jamčila 80 odstotkov posojila, za večja podjetja pa 70 odstotkov. To je sicer nekoliko več od prvotnega predloga zakona in v skladu s pričakovanji podjetniških organizacij. Toda bankirji neuradno že negodujejo nad nizkim poroštvom, saj da bodo ob trenutno določenih pogojih odobravali posojila zlasti dobro stoječim podjetjem.
V Nemčiji so se odločili, da bodo podjetjem ponudili posojila tudi s 100-odstotnim državnim poroštvom. Nemške banke za manjša podjetja niso bile pripravljene nase prevzeti niti 10 odstotkov tveganja.
Potrebno je tudi upoštevati, da se je v primerjavi z obdobjem po prejšnji finančni krizi pomembno spremenilo lastništvo bančnega sistema. V Sloveniji ni več velikih bank, ki bi bile v državni lasti in bi "uslišale" poziv države k povečanju kreditiranja. Nasprotno, banke v tuji lasti bodo prevzemala enaka ali celo manjša tveganja kot v matičnih državah, kar se je pokazalo v času prejšnje krize. Takrat so tuje banke od podjetij prve zahtevale vračilo posojil.
3) Najem posojila bo vse prej kot enostaven.
Strokovnjaki na področju financiranja in tudi podjetniki so zaskrbljeni nad kompleksnostjo zakona in opozarjajo, da bodo postopki odobravanja vse prej kot enostavni.
Posojila bodo morali odobravati kreditni odbori tako v komercialnih bankah kot na SID banki, ki bo delovala v imenu države. Na podlagi izkušenj iz zadnje finančne krize so se podjetja potapljala prav zaradi dolgotrajnega usklajevanja bank. Poleg tega bi lahko postopke podaljšalo tudi ocenjevanje premoženja, s katerim bodo podjetja jamčile za del posojil, ki ne bo imel državnega poroštva.
Po ocenah sogovornikov bodo podjetja prva sredstva na podlagi poroštvene sheme prejela šele v juniju.
4) Problematična je omejitev višine posojila.
Vrednost odobrenega posojila lahko doseže največ 10 odstotkov letnih prihodkov podjetja in ne sme presegati stroškov dela v lanskem letu. To pomeni, da bodo pri pridobivanju posojil z državnim poroštvom kaznovana podjetja, ki imajo malo zaposlenih in ustvarjajo visoko dodano vrednost.
Koliko denarja največ za podjetja?
Pomembna novost novele prvega "proti-korona" zakona so tudi omejitve, do kolikšne pomoči oziroma davkoplačevalskega denarja so sploh upravičena podjetja.
Tako se pomoč ne sme odobriti podjetjem, ki so bila 31. decembra 2019 že podjetja v težavah. To pomeni, da so imela premalo ali celo negativen kapital (tudi če so ga pozneje pokrila), so bila insolventna ali pa so že prej prejela državno pomoč.
Kar je ključno, skupna pomoč za vse ukrepe, torej tako za začasno čakanje zaposlenih na domu kot oprostitev plačila socialnih prispevkov, ne sme preseči 800.000 evrov na podjetje, ali 120.000 evrov na podjetje v sektorju ribištva in akvakulture, ali 100.000 evrov na podjetje na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov.
Obstaja izjema za velika podjetja, ki lahko v obdobju trajanja epidemije presežejo 800.000 evrov pomoči, vendar le ob dodatnih, strogih pogojih. Denar lahko prejmejo le za zaposlene, ki bi bili sicer odpuščeni. Pri oprostitvi prispevkov za zaposlene, ki delajo, pa bi morali dodatno dokazati, da bi bili brez pomoči odpuščeni.
250.000 evrov pomoči na mesec
Med velika štejemo le okoli 700 vseh podjetij v državi. Izpolnjevati pa morajo najmanj dva od treh pogojev: imeti morajo najmanj 250 zaposlenih, več kot 40 milijonov evrov prihodkov in najmanj 20 milijonov evrov sredstev.
Za vsa ostala podjetja, ki so zaprosila za državno pomoč, torej velja najvišji dovoljeni znesek 800.000 evrov. Preračunano na predvideno obdobje trajanja krize in prvega "proti-korona" zakona, bi to pomenilo okoli 250 tisoč evrov na mesec. Koliko podjetij, ki je že začelo z izvajanjem ukrepov in zaradi novih omejitev, ne bi bilo v celoti upravičenih do državne pomoči, bo jasno poleti ali še prej, ko bodo podjetja presegla omejitev.
Ob tem je sicer potrebno upoštevati, da so številna podjetja že začela s ponovnim zagonom proizvodnje in bodo predčasno odpoklicala delavce s čakanja na domu.
Vrednotnice za turistična potovanja
Vlada je poleg tega s popravki prvega protikoronskega zakona omilila pogoje, pod katerimi bodo pomoč prejeli delodajalci, ki napotijo delavce na čakanje.
Do pomoči bodo upravičena podjetja, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letošnjem letu zaradi epidemije upadli za več kot 10 odstotkov glede na lansko leto. Če lani oziroma letos ne bodo poslovali vse leto, pa se upošteva povprečje.
Za vse pa velja, da se bodo lahko v času začasnega čakanja na delo delavci na zahtevo delodajalca vrnili na delo za do sedem dni v tekočem mesecu in ne več za sedem zaporednih dni, kot je zapisano v veljavnem zakonu.
Predlagajo tudi vrednotnice za turistična potovanja, ki jih lahko organizatorji potovanj izdajo potrošniku, namesto da bi mu vrnili že vplačani znesek. Unovčiti jih bo mogoče v 24 mesecih od izdaje, če potrošnik tega ne bo storil, pa bo lahko od organizatorja potovanja zahteval vračilo zneska v denarju.
Med upravičence do tri milijarde evrov vrednih ukrepov dodajajo številne nove skupine državljanov.
Predlog novele zakona predvideva tudi ukrepe za pospešitev izdajanja gradbenih dovoljenj ter poenostavitev in skrajšanje upravnih postopkov po gradbenem zakonu in predpisih s področja varstva okolja in ohranjanja narave.
