"Slovenija ni le Ljubljana," so besede, ki jih prvak SDS Janez Janša vedno ponavlja v dneh pred volitvami. Tudi letos ni bilo nič drugače. Janša ve, da je Ljubljana trdnjava volivcev leve sredine, zato jo želi v očeh prebivalcev ostalih delov Slovenije prikazati kot privilegirano mesto, ki jemlje njihov denar. Toda račun se mu v nedeljo ni izšel. Volivci namreč nezaupnice Janševi stranki niso izrekli le v Ljubljani, ampak v vseh največjih slovenskih mestih.
Podatki državne volilne komisije tako kažejo, da SDS ni slavila zmage v nobenem od večjih mest. Še več: v skoraj vseh največjih mestnih okrajih je dobila nižji odstotek glasov kot na parlamentarnih volitvah leta 2018. Takrat je največ glasov med vsemi strankami zbrala v Mariboru, Celju, Kranju, Novi Gorici, Novem mestu, Murski Soboti, na Ptuju ... Letos v nobenem od teh mest ni bila niti blizu zmagi. Še najbližje ji je bila v Velenju. V mestu, ki tradicionalno velja za "rdečo trdnjavo", je zanjo glasovalo skoraj 26 odstotkov volivcev, le dobre tri odstotne točke manj kot za Gibanje Svoboda.
Daleč najslabši rezultat je SDS dosegla v Kopru in Ljubljani. V okrajih Ljubljana Center, Šiška 1 in Bežigrad 1, ki že tako veljalo za leve, je bilo skupno število glasov za SDS praktično enako kot leta 2018, čeprav je bila skupna udeležba precej višja. Mobilizacijska moč Janševe stranke za pridobivanje novih volivcev je v večini Ljubljane takorekoč nična.
Preberite še:
To je bil referendum o Janezu Janši #analiza
Slab rezultat SDS v štajerskih mestih
Toda SDS se je tokrat slabo odrezala tudi na drugi strani Trojan, v mestih na Štajerskem. V treh mariborskih mestnih okrajih je dobila od 17 do 19 odstotkov glasov, kar je manj kot leta 2018. Prag 20 odstotkov glasov je komaj presegla v Celju, četudi je tam imela močnega kandidata – mestnega svetnika in nekdanjega direktorja Splošne bolnišnice Celje Marjana Ferjanca, ki je pred štirimi leti na lokalnih volitvah med vsemi kandidati dobil največje število glasov. Podobno se je odrezala v Kranju in Novem mestu, četrtino vseh glasov ali več pa je dobila le v Velenju in na Ptuju, kjer je – enako kot v Murski Soboti – svoj rezultat izboljšala. Pričakovano je bil letos slabši v Novi Gorici, od koder prihajata prvi mož in generalni sekretar Gibanja Svoboda, Robert Golob in Matej Arčon.
V vseh teh mestnih okrajih je SDS v nedeljo skupaj dobila dobrih 34.000 glasov. To predstavlja le približno 12 odstotkov vseh glasov, ki so jih volivci v Sloveniji namenili stranki. Ali drugače: SDS je letos skupaj osvojila 276.000 glasov, torej 54.000 več kot leta 2018. Toda dodatne glasove je skoraj v celoti pridobila v manjših mestih in na podeželskih območjih.
Zakaj je temu tako, bi morala biti stvar natančnejših analiz. Prvi razlog, da je SDS v štirih letih izgubila mesta, je nezadovoljstvo z njenim načinom vladanja. "Lockdown" vedno pomeni večje breme za prebivalce mest, saj ga je lažje preživljati v hiši na podeželju kot v blokovskem stanovanju. Hkrati je Janševa vlada med epidemijo počela vse, da bi jezila prebivalce mest – s policijsko uro, omejitvijo gibanja na občine, ki je preprečevala izlete v naravo, sankcijami za dijake in starše, ki so protestirali za odprtje šol ... Ves čas je protestnike obtoževala, da širijo virus.
Preberite še:
Ta oblast se mora posloviti. Ker je za družbo nevarna.
Je SDS z mobilizacijo podeželja uničila oba satelita?
Drugi razlog je, da v mestih živi več mladih, ki ne volijo SDS. Po vzporednih volitvah, ki jih je opravila Mediana, ima Janševa stranka daleč najmanj podpornikov med mlajšimi od 30 let.
Tretji razlog pa je, da se je SDS zavestno odmaknila od mest. Po begunskem valu leta 2015 se je preobrazila v populistično desno stranko, ki se je usmerila k podeželju. Pri tem poudarja "pravo" slovenstvo, domačijsko kulturo in krščansko identiteto. Na enak način to počne njena politična vzornica – madžarska vladajoča stranka Fidesz. SDS urbano kulturo, predvsem "ljubljansko", odkrito zavrača kot nekaj slabega, "izrojenega" in vrednega zasmehovanja. SDS, ki je pred več kot 30 leti nastala iz sindikalnega gibanja v Litostroju, sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja pa se je kot socialdemokratska stranka želela včlaniti v socialistično internacionalo, še nikoli v svoji zgodovini ni bila tako izrazito stranka slovenskega podeželja.
Slaba novica za SDS je, da gre za taktiko, ki se ji v matematičnem smislu zelo težko izide. Res je, da je bila stranka tokrat uspešna pri mobilizaciji podeželja. 276.000 glasov, ki jih je dobila, je skoraj 100.000 več kot leta 2014, ko je bil Janez Janša v zaporu, zmago pa je slavila Stranka Mira Cerarja (SMC). Ob volilni udeležbi iz leta 2018 bi SDS dobila več kot 30 odstotkov glasov.
Toda še tako uspešna mobilizacija podeželja ne more zadoščati za zmago SDS ob visoki udeležbi na volitvah, še posebej v največjih mestih. Poleg tega intenzivno črpanje podeželskih glasov pomeni, da teh ni dovolj za ostale satelite SDS na desni sredini – za koalicijo Povežimo Slovenijo in Našo deželo Aleksandre Pivec, ki sta na teh volitvah nagovarjali iste ljudi in geografska območja kot SDS.
