Ustavno sodišče bo v prihodnjih mesecih delalo s polno paro. Že danes bo začelo z obravnavo pobude za oceno ustavnosti odloka o omejitvi gibanja in dveh členov "proti-korona" zakonodaje, ki policiji dajeta dodatna pooblastila. Vložili so jo poslanci štirih opozicijskih strank.
To je le vrh ledene gore zadev, povezanih z ukrepi za zajezitev epidemije in njenih posledic, ki so že na mizi najvišjega organa sodne oblasti. Do zdaj je namreč prejelo že 85 pobud za presojo ustavnosti zakonov, odredb, odlokov in drugih ukrepov, sprejetih v času epidemije. Podobna zgodba je na upravnih sodiščih. Tudi ta so zasuta z zahtevami za pravno varstvo zaradi odločb in drugih aktov, sprejetih po "proti-korona" zakonodaji, ki naj bi kršile ustavne pravice ljudi.
Pregled in analiza pobud za oceno ustavnosti, ki smo jo opravili na necenzurirano.si, razkriva, da bodo zadeve iz obdobja epidemije delo ustavnega sodišča bremenile še več let.
Največ pobud zaradi znižanja plač
Od izbruha epidemije COVID-19 so začeli veljati kupi novih predpisov. Slovenska vlada in državni zbor sta v tem času sprejela 34 zakonov, odredb, odlokov in sklepov, povezanih z zajezitvijo epidemije in njenih posledic. Velika večina jih je bila napisanih in sprejetih na hitro, pogosto celo brez razprave, zaradi česar so si posamezni členi prihajali v nasprotja. To se utegne v nekaterih primerih državi vrniti kot bumerang.
Kateri ukrepi za zajezitev epidemije so ustavno sporni po oceni največjega števila vlagateljev pobud? Iz analize je razvidno, da je to zakon o interventnih ukrepih, ki funkcionarjem za 30 odstotkov znižuje plače do konca epidemije.
Samo na dva člena, ki urejata funkcionarske plače, je bilo do zdaj vloženih 48 pobud za oceno ustavnosti, torej več kot polovica vseh, ki jih je prejelo ustavno sodišče. S tem zakonom so se plače znižale predsednikoma republike in vlade, ministrom, poslancem državnega zbora, predsedniku računskega sodišča, varuhu človekovih pravic, predsedniku državne revizijske komisije in predsedniku Komisije za preprečevanje korupcije (KPK).
Infografika -> To so sporni členi vladnih "proti-korona" dekretov
Izjema so sodniki in župani, ne pa tudi tožilci, ki so med vlagatelji ustavnih pritožb. Če bo ustavno sodišče ugotovilo, da je bilo znižanje v nasprotju z ustavo, jim bo država morala poravnati razliko do prejšnjih plač.
Dokumenti: Hojs ni ubogal ustavnega sodišča
Nekateri predpisi so se vmes spreminjali, največkrat odlok o omejitvi gibanja, ki ga je ustavno sodišče že obravnavalo. Sredi aprila ga je delno zadržalo. Vladi je naložilo, da mora vsakih sedem dni s pomočjo stroke preverjati, ali so uvedeni ukrepi še potrebni za doseganje ciljev.
Tega sicer vlada ni storila, kar razkrivajo dokumenti, ki smo jih pridobili. Po tednu dni od sklepa ustavnega sodišča so namreč z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pisno zaprosili ministrstvo za zdravje, naj sporoči, kako ga lahko začnejo izvrševati. Do tedaj bi morali v NIJZ že drugič preveriti, ali mora odlok še veljati ali pa ga je zaradi upadanja števila okuženih mogoče odpraviti.
Prejeli so odgovor, da je za to pristojno ministrstvo za notranje zadeve, ki ga vodi Aleš Hojs. Še isti dan je vlada odpravila sporni člen odloka, ki ga je zadržalo ustavno sodišče. Takrat je NIJZ še vodil Ivan Eržen. Identitete vlagatelja pobude niso razkrili, kar je razjezilo Hojsa. Trije ustavni sodniki so takrat v ločenem mnenju zapisali, da je javna razprava o tej zadevi "presegla sprejemljive meje", pri tem pa poimensko izpostavili notranjega ministra.
Preberite še:
Ko škofje odprejo cerkve, vlada odpre ostalo #infografika
Bo Janševa vlada odobrila finančni načrt?
Do zdaj je ustavno sodišče obravnavalo še eno zadevo, vezano na epidemijo. Šlo je za pobudo, ki jo je kot prvo prejelo na mizo že 18. marca. Vlagatelj je zahteval oceno ustavnosti dveh odlokov, s katerimi je vlada zaprla šole in zaustavila javni promet. Ustavno sodišče, ki ga vodi Rajko Knez, je pobudo zavrnilo.
Od takrat do danes so ustavni sodniki na mizo dobili še 83 pobud – v povprečju več kot dve na delovni dan. Vsako morajo obravnavati posebej in absolutno prednostno, torej v najkrajšem možnem času.
Število zadev, povezanih z epidemijo, je že blizu petim odstotkom števila vseh zadev, ki jih je lani obravnavalo ustavno sodišče. Od okoli 1700 jih je rešilo skoraj 1300, med temi je bilo skoraj 80 precendenčnih odločb, torej takšnih, ki prinašajo novo sodno prakso.
Na ustavnem sodišču so že pred časom napovedali, da bodo zato vladi pred poletjem poslali finančni načrt za leto 2021, ki bo predvidel tudi povečanje števila zaposlenih. O tem bo odločala vlada. Njen predsednik Janez Janša je že prejšnji mesec zaradi delnega zadržanja odloka o omejitvi gibanja ostro napadel aktualno sestavo ustavnega sodišča. Označil jo je za "najbolj spolitizirano v zgodovini".
Preberite še:
Kaj je cilj Janše po ekspresnem prevzemu represije?
"Če bodo šole zaprte do septembra, bomo imeli problem" #intervju
