Furs spet nad Rotnika: ne verjame, da je denar dobil s prodajo pridelkov

Medtem ko gre sojenje v zadevi šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6) proti koncu, se je v novih težavah znašel njen nekdanji direktor Uroš Rotnik. 

Finančna uprava (Furs) je namreč na podlagi sklepa o izvršbi, ki ga je izdalo okrajno sodišče v Velenju, vpisala hipoteko na nepremičninah, ki so v lasti njegove matere. Od nje zahteva plačilo 229 tisoč evrov skupaj z zamudnimi obrestmi. 

Uradnih informacij o tem postopku ni mogoče dobiti. Za komentar smo se včeraj obrnili na Rotnika, njegova pojasnila bomo objavili, ko jih prejmemo. Njegov zagovornik v zadevi TEŠ6 Mitja Jelenič Novak pa izjav o tem ne daje. 

Toda po javno dostopnih podatkih gre za dolg iz leta 2007, ko je Rotnik, tedaj še kot direktor TEŠ, svoji materi nakazal dobrih 1,2 milijonov evrov. Nekaj let pozneje, ko so kriminalisti začeli preiskovati sume, da so bile pri projektu TEŠ6 izplačane podkupnine, je Furs pri Rotniku začel ugotavljati veliko neskladje med uradno prijavljenimi prihodki in premoženjem. 

Čeprav je Rotnik zatrjeval, da je šlo za posojilo, so na Fursu nakazilo obravnavali kot darilo in mu odmerili davek. Od kod naj bi prišel ta denar? In koliko dodatnega davka je moral Fursu že plačati Rotnik?

Preberite še:
Provizije za TEŠ6 so izginile v Švici, vodilni pa so skrili premoženje

Plačal že 1,6 milijona evrov dodatnega davka

Rotnik se je s položaja direktorja TEŠ moral posloviti jeseni 2010, v času vlade Boruta Pahorja. Dve leti pozneje so kriminalisti opravili prve hišne preiskave v zadevi TEŠ6. Istega leta pa so na Rotnikovo premoženje, vredno več milijonov evrov, postali pozorni tudi na Fursu. 

Davčni inšpektorji so namreč ugotovili, da je Rotnikovo premoženje med letoma 2007 in 2011, torej v času priprave in gradnje projekta TEŠ6, za štiri milijone evrov presegalo njegove uradne prihodke. 

Čeprav je imel Rotnik v tem obdobju le za 459 tisoč evrov dohodkov, je v istem času kupoval nepremičnine, polagal in dvigoval visoke zneske gotovine, posojal velike količine denarja in kupil za skoraj dva milijona evrov vrednostnih papirjev, investicijskih kuponov in komercialnih zapisov. 

Furs je zato Rotniku odmeril skoraj dva milijona evrov dodatnega davka, po odločitvi organa druge stopnje pa je moral leta 2018 plačati skoraj 1,6 milijona evrov. "Denarja mi ne morejo pobrati, ker ga nimam. Oni so mi napisali, da moram plačati več davka, kot sploh imam premoženja,"  se je tedaj branil Rotnik.

Preberite še:
Kdo so krivci za propadli projekt TEŠ6: Rotnik, Pahor, Lahovnik, Janša ...

Kaj je Fursu o izvoru 1,2 milijona evrov razložil Rotnik

Na tej točki pridemo do najnovejše epizode Rotnikovih težav z davkarijo. Furs je namreč v postopku ugotovil tudi, da je Rotnik svoji materi leta 2007 podaril več kot 1,2 milijona evrov. 

Od kod naj bi prišel ta denar? Kot je Rotnik leta 2013 razložil davčnemu inšpektorju, je njegova mati v preteklosti prodajala kmetijske pridelke. S tem denarjem naj bi kupovala zlato, ko je bilo poceni, in ga prodajala, ko mu je cena zrasla. Prav tako je oddajala stanovanje. 

Ta Rotnikova zgodba ima tudi nadaljevanje. Denar od kmetijskih pridelkov in preprodaje zlata naj bi Rotnik po lastnih navedbah kot začetni kapital dal svojemu prijatelju Alexandru Hrkaču, znanemu hrvaškemu poslovnežu, ki ga je vložil v nakup ceritifikatov in delnic na Hrvaškem in v BiH. Iz poslov s Hrkačem, ki je Rotniku leta 2018 posodil del denarja za poplačilo dodatno odmerjenega davčnega dolga, naj bi izhajalo tudi zajetno Rotnikovo premoženje. 

Podobno je v postopku zatrjevala tudi njegova mati. S pokojnim soprogom naj bi Rotniku v letih 1997 in 1998 posodila okoli 120.000 evrov. Ker je Rotnik ta denar vložil in oplemenitil, naj bi jima deset let pozneje vrnil precej višji znesek.

Preberite še:
Obtoženi v aferi TEŠ6 rešil vilo v Rožni dolini. Od kod pol milijona evrov?

Davčni inšpektorji so naleteli na težavo

Toda na Fursu tej zgodbi niso verjeli. Ugotovili so, da za nakazilom 1,2-milijonskega zneska ni bilo nobene pisne pogodbe ali druge dokumentacije. Trditev Rotnikovih niso mogli preveriti, saj niso uspeli najti nobenih dokazov o o tem, kam naj bi bil denar vložen in kakšni donosi naj bi bili ustvarjeni. 

Zadeva se je tako razpletla na sodišču. To je ocenilo, da je razlaga Rotnikovih mogoča, a da je ti niso uspeli dokazati z zadostno stopnjo gotovosti. Slabo polovico zneska, 500.000 evrov, je sodišče izvzelo iz obravnave, saj je zakonski rok za obdavčitev vmes že potekel. 

Pri večjem delu prejetega denarja pa je sodišče pritrdilo Fursu, ki ga je obravnal kot darilo, ne pa kot posojilo, zato je nanj odmeril davek na darila. 

V začetku leta je tako sodišče izdalo sklep o izvršbi za plačilo 229 tisoč evrov skupaj z obrestmi. Na nepremičninah v lasti Rotnikove matere pa je Furs vpisal hipoteko v istem znesku. Če dolg ne bo poplačan, bodo te prodane na javni dražbi.

Preberite še:
To je dokument, ki dokazuje, da tožilstvo preganja Lahovnika zaradi TEŠ6

S čim se zadnja leta ukvarja Uroš Rotnik 

Rotnik je sicer od leta 2019 direktor grosupeljskega podjetja GMM Proizvodnja v lasti njegovega bratranca Petra Tevža, nekdanjega predsednika uprave Telekoma Slovenije in lastnika zdaj že propadlega podjetja Radeče Papir.

Leta 2022 je Rotnik odprl s.p. za poslovno svetovanje, za katerega ni javno znanih podatkov o poslovanju. Dve leti pozneje pa je prevzel še vodenje podjetja Roneti za storitve, svetovanje in raziskave, ki je v družinski lasti. To je imelo lani okoli 41 tisoč evrov prihodkov in 15 tisoč evrov dobička.

To isto podjetje je konec lanskega leta podpisalo pogodbo o nakupu za skoraj pet tisoč kvadratnih metrov zemljišč v naselju Florjan v občini Šoštanj, ki so trenutno namenjena "površinam za oddih, rekreacijo in šport". Zanje so po javno dostopnih podatkih plačali 115 tisoč evrov, na teh nepremičninah pa ni vpisanih nobenih hipotek.