Pravna služba DZ raztrgala "razvojni" zakon: gre za politični program

Pred ponedeljkovo izredno sejo državnega zbora, na kateri bodo poslanci odločali o interventnem zakonu, ki so ga vložili trojček NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resni.ca, se je oglasila zakonodajno-pravna služba (ZPS) državnega zbora. 

V 32 strani dolgem mnenju, ki ga je objavila danes in je dostopno na tej povezavi, je izjemno kritična do zakona in predlaganih rešitev. Te po prvih ocenah prinašajo več kot pol milijarde evrov visok izpad prihodkov v javnih blagajnah, predvsem pokojninski in zdravstveni, v prvi vrsti pa bi koristile majhnemu številu posameznikov, ki spadajo v vrh po zaslužkih in premoženju.

Kot ugotavljajo, je zakon nepregleden in nepovezan ter se napačno predstavlja kot nujen ukrep, čeprav to ni. Poleg tega nima jasnih ciljev in analiz, ruši stabilnost pravnega sistema in brez utemeljitve posega v davke in pokojnine, torej sistemsko zakonodajo. Za nameček bi lahko bil celo protiustaven.

Na kaj vse torej opozarja zakonodajno-pravna služba? In zakaj interventni zakon večinoma prinaša koristi za premožne in najbolje plačane?

Preberite še:
Zakon, ki je združil "sredinski trojček", bi koristil najbolje plačanim

Že samo poimenovanje zakona je napačno

Interventni zakon po mnenju ZPS hkrati posega v davke, trg dela, socialne prispevke, pokojninski sistem in zdravstvo. Takšen "omnibus" pristop je dopusten le izjemoma, kadar so ukrepi med seboj povezani. V tem primeru pa tega ni mogoče trditi. 

Kot opozarjajo, "predlagane rešitve ne izkazujejo takšne stopnje vsebinske povezanosti, ki bi utemeljevala njihovo skupno obravnavo", zato bi bilo primerneje, da bi se spremembe sprejemale ločeno. Z drugim besedami: interventni zakon je potrebno razbiti na več ločenih zakonov, s čimer bi postal bolj pregleden in zagotovil pravno varstvo. 

Dodatno zmedo povzroča že samo poimenovanje zakona. Ta se predstavlja kot interventni, torej kot odziv na izredne razmere, vendar ZPS ugotavlja, da večina ukrepov nima nič skupnega z začasnostjo ali nujnostjo. Nasprotno, gre za trajne sistemske spremembe, nekatere celo z zamikom uveljavitve do enega leta. 

Preberite še:
Davčni narobe svet: naša gospodinjstva subvencionirajo lastnike kapitala

Kaj vse je še narobe v zakonu

Ena ključnih slabosti predloga je tudi pomanjkanje resnih analiz in utemeljitev. V obrazložitvah se pojavljajo splošne navedbe brez konkretnih podatkov, kar po oceni ZPS ne omogoča preverjanja, ali so ukrepi sploh potrebni in sorazmerni. 

Zakonodajno gradivo po njihovem mnenju "ne vsebuje potrebnih podatkov, analiz in primerjav, temveč deluje kot zbir programskih izhodišč za strukturno reformo". Bolj kot predlog zakona torej deluje kot politični program.

ZPS opozarja na problem referenduma, kjer se po njihovem mnenju skriva eno največjih ustavnopravnih tveganj. Zakon namreč združuje določbe o davkih, o katerih referendum ni dopusten, in druge določbe, o katerih je referendum mogoč. 

Ker slovenska zakonodaja pozna le referendum o zakonu kot celoti, ne pa o posameznih delih, bi se lahko znašli v "ustavnopravno nedopustnem položaju". Če referendum o interventnem zakonu ni dovoljen, so lahko neupravičeno omejene pravice volivcev. Če pa je dovoljen, zajame tudi področja, ki so po ustavi iz njega izključena.

ZPS ima resne pomisleke tudi do uvedbe tako imenovane kapice na socialne prispevke. Po njenem gre za poseg v samo jedro sistema socialne varnosti, ki temelji na načelih solidarnosti in sorazmernosti. Ker predlagatelji ne pojasnijo vpliva ukrepa na financiranje pokojnin, zdravstva in drugih pravic, se zastavlja vprašanje, ali je ukrep sploh nujen in ali obstajajo milejši načini za dosego ciljev. 

Kritizirajo tudi predlog, ki omogoča hkratno prejemanje pokojnine in opravljanje dela. ZPS opozarja, da je to v nasprotju z osnovnim konceptom pokojninskega sistema. Pokojnina naj bi zagotavljala socialno varnost takrat, ko posameznik ne more več delati, ne pa dodatnega dohodka ob nadaljnji aktivnosti. 

Preberite še:
Zakaj je Hrvaška nova sanjska dežela naše podjetniške elite

Komu bi zares koristili ukrepi - navadnim državljanom ali bogatim?

Interventni zakon smo analizirali tudi v uredništvu necenzurirano.si. Pod drobnogled smo vzeli rešitve, med katerimi so znižanje DDV na osnovna živila in del energentov, uvedba razvojne kapice, ugodnejša obdavčitev samostojnih podjetnikov, znižanje davka na oddajanje nepremičnin in odprava omejitve popoldanskega dela zdravnikov.

Ugotovili smo, da je del ukrepov res namenjen bolj ranljivim skupinam, saj bi pocenil hrano in gorivo, razbremenil upokojence, ki ne bi več plačevali prispevka za dolgotrajno oskrbo, in podjetnike z nizkimi prihodki. Toda hkrati bi menedžerji in drugi z najvišjimi prejemki privarčevali tudi po več deset tisoč evrov na mesec. Po novem bi bili celo manj obdavčeni od razvojnih kadrov, ki naj bi jim bil po navedbah predlagateljev namenjen ta zakon.

Predsedniku uprave Nove ljubljanske banke (NLB) Blažu Brodnjaku, ki je imel lani 1,8 milijona evrov bruto prejemkov, kar je največ med vsemi v državi, bi z uvedbo razvojne kapice po izračunih ostalo dodatnih 200 tisoč evrov oziroma slabih 17 tisoč evrov na mesec. 

Predlagatelji zakona medtem v javnih nastopih izpostavljajo predvsem znižanje DDV, pri čemer že preprosti izračuni pokažejo, da bi povprečno slovensko gospodinjstvo zaradi tega prihranilo le nekaj evrov na mesec.