Vlada Janeza Janše večjega dela javnega življenja ni odprla, ker bi ji tako svetovala stroka, ampak šele po tem, ko je Slovenska škofovska konferenca samovoljno napovedala odprtje cerkva.
To je razvidno iz kronologije vladnih ukrepov, povezanih z odpravljanjem omejitev zaradi epidemije COVID-19, ki smo jo pripravili v uredništvu necenzurirano.si. Vlada je tako od sredine aprila napovedovala, da bo javno življenje začela odpirati šele po tem, ko bo za to dobila zeleno luč stroke. Dokončni odgovor bi morala dati raziskava o razširjenosti COVID-19, ki bi bila po napovedih končana po prvomajskih praznikih, a vlada ni počakala na njene rezultate.
Dnevi, ko je bila vlada neomajna
Še nekaj dni nazaj vlade nič ni moglo prepričati, da bi začela intenzivneje sproščati ukrepe. Za to bi imela več argumentov. Že od sredine aprila je epidemija pod nadzorom. Dnevno število novo okuženih je le še redko dvomestno, število obolelih v intenzivni oskrbi pa upada. Delež ljudi, ki so ukrepe ocenjevali kot prestroge, je rasel. Del odloka o omejitvi gibanja na občine je zadržalo ustavno sodišče. Druge države so začele predstavljati načrte odpiranja.
Še v soboto, 25. aprila, je novi direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek poudarjal, da so omejitve nujne. Njihovo podaljšanje na čas po prvomajskih praznikih je predlagala tudi svetovalna skupina, ki jo vodi Bojana Beović.
Toda potem se je zgodilo dvoje. V ponedeljek, 27. aprila, so se na ulicah Ljubljane in Maribora zbrali protivladni protestniki. Dan pozneje, v torek 28. aprila, je Slovenska škofovska konferenca (SŠK) sporočila, da bo po praznikih odprla cerkve. O tej nameri vladna strokovna skupina ni vedela ničesar, kar je potrdila tudi Beovićeva.
Kaos pri knjižnicah: minister govori eno, vlada drugo
Šele nato se je začelo. V dilemi, ali slediti vladni strokovni skupini ali škofom, se je predsednik vlade Janez Janša odločil za najvišje dostojanstvenike Rimokatoliške cerkve (RKC). Ti zaradi svoje samovolje niso bili deležni javne graje ali zmerjanja – drugače kot pred tem protestniki. Ravno nasprotno, že nekaj ur po odločitvi škofov je Janša sporočil, da "bo vlada jutri obravnavala sproščanje omejitvenih ukrepov".
Tudi pri tem je vlada prehitela samo sebe. Že tri ure pozneje, na večerni dopisni seji, je odprla knjižnice, galerije in muzeje. Odločitev je presenetila njihove vodilne in zaposlene. Le nekaj ur pred tem jim je namreč minister za kulturo Vasko Simoniti sporočil, da bo odprtje mogoče "šele po tem, ko ga bo odobrila strokovna zdravstvena komisija".
Naslednji dan, v sredo 29. aprila, je Janša napovedal tudi odpravo odloka o omejitvi gibanja na občine, ki bi pred tem moral veljati čez prvomajske praznike. Tudi za to namero večina članov vlade strokovne skupine po naših informacijah ni vedela. Medtem raziskava o razširjenosti COVID-19, ki bi morala dati dokončen odgovor, kaj in kdaj odpirati, še ni končana.
Odločitev o odprtju javnega življenja je pristojnost vlade. V luči zagona gospodarstva in normalizacije življenja je dobrodošla. Toda v številnih drugih državah, precej bolj prizadetih v epidemiji, javno življenje odpirajo po vnaprej določenih načrtih in časovnicah. Te jim dajejo manevrski prostor za spremljanje zdravstvenih posledic odprave posameznih ukrepov.
Preberite še:
65 mrtvih starostnikov. Kaj je šlo narobe? #infografika
Mesec dni epidemije. Tu so dejstva. Kdo zavaja? #infografika
Ko vlada popusti cerkvi, dobi pismo podpore
Takšnih srednjeročnih načrtov v Sloveniji očitno ni. Rigidno doktrino, s katero je Janševa vlada javno življenje odpirala precej počasneje kot druge države, je tako dobesedno čez noč zamenjalo odpiranje vsega. Še enkrat: tudi s tem načeloma ni nič narobe, če bi šlo za skrbno premišljeno odločitev, usklajeno z večino stroke. Tako ostaja močan vtis, da se je vladna doktrina spremenila predvsem zaradi pritiska cerkve.
Ob odločitvi škofovske konference o odprtju cerkva je imela namreč vlada na voljo dve možnosti: ali jo zaustavi ali pa sprejme. Če bi se odločila za prvo možnost, bi prišla v spor z institucijo, ki je ena največjih podpornic SDS in Janeza Janše.
Ker se je vrh vlade zaradi politično oportunih razlogov odločil sprejeti odprtje cerkva, je zato moral odpreti tudi ostale dele javnega življenja. Javnosti bi namreč v vladi težko pojasnili, zakaj se lahko osebe zbirajo v enih zaprtih prostorih, v drugih pa ne. Še posebej, ker maše v pomembni meri obiskujejo starejše osebe, ki veljajo za najbolj tvegane za okužbo s COVID-19.
Tudi zato ne preseneča, da je SŠK tik pred prvomajskimi prazniki na svoji spletni strani objavila pismo podpore vladi, ki so ga spisali zavodi in društva iz kroga cerkve. Med drugim so obsodili "grožnje uličnih progresivcev, netenje nezadovoljstva med prebivalstvom, napihovanje napak vlade ali njej podrejenih služb in druge zlorabe demokratičnega sistema".
Kaj razkriva kronologija:
Vlada odloči: najprej raziskava, nato odprtje
"Odločitev po prvomajskih praznikih"
Krek: Omejitve gibanja med občinami so nujne
Ko se cerkev odloči, vlada odpravi ukrepe
"V drugo občino le v nujnih primerih"
