Anže Logar ima padalo: če mu spodleti v politiki, ga čaka državna služba

Anžeta Logarja, predsednika Demokratov in bodočega ministra v novi vladi SDS, že več kot desetletje v javni upravi čaka služba, ki bi mu lahko z upoštevanjem napredovanj mesečno prinesla več kot pet tisoč evrov bruto plače. 

Na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve so nam namreč včeraj potrdili, da imajo z Logarjem, ki je ta resor vodil v času tretje vlade Janeza Janše, še vedno sklenjen sporazum o začasni odsotnosti. Ta mu omogoča pravico do vrnitve na delovno mesto diplomata prvega, torej najvišjega ranga, ki je uvrščeno v 44. plačni razred. 

Osnovna plača v tem razredu po plačni reformi vlade Roberta Goloba znaša 4.469 evrov bruto. Toda na tem delovnem mestu lahko javni uslužbenci z napredovanji pridobijo še sedem dodatnih razredov. V tem primeru je njihova osnovna bruto plača še za tisoč evrov višja. 

Logar se lahko na ministrstvo, kjer je nazadnje kot uradnik služboval pred izvolitvijo za poslanca leta 2014, vrne do aprila 2027. Do takrat mu bo torej to delovno mesto mirovalo skoraj 13 let, pri čemer lahko novi zunanji minister veljavnost sporazuma z Logarjem še podaljša. 

Toda bistvo zgodbe je naslednje: inšpektorat za javni sektor je že leta 2016 ugotovil, da Logar pogojev za zasedbo delovnega mesta diplomata prvega ranga sploh ne izpolnjuje. Razlog: ker ob imenovanju ni imel predpisane izobrazbe. To odločitev je Logar pozneje izpodbijal tudi na sodišču.  

Kako je torej Logar prišel do te službe? In kako je mogoče, da mu tako dolgo miruje?

Preberite še:
In imeli smo prav: Logar je res zgolj most do nove Janševe vlade

Mirovanje so Logarju podaljšali pod Tanjo Fajon

"Dr. Anže Logar ima na podlagi 149. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU-1) z MZEZ sklenjen sporazum o začasni odsotnosti in pravici do vrnitve do 13.4.2027," so nam včeraj potrdili na ministrstvu, ki ga vodi Tanja Fajon.

"Ima pravico do vrnitve na delovno mesto diplomat 1. ranga. Začasno odsotnost ima odobreno do najdlje 12.4.2027 in ima v tem obdobju oziroma najkasneje po prenehanju začasne odsotnosti možnost, da se vrne na delovno mesto v MZEZ," so dodali.

Po zakonu, na katerega se sklicuje ministrstvo, je lahko javni uslužbenec na podlagi takšnega dogovora odsoten največ šest let brez možnosti podaljšanja. "Razen v primeru, ko je dogovor sklenjen zaradi izvolitve oziroma imenovanja na funkcijo ali pridobitve položaja iz (...) tega zakona, ko se odsotnost lahko podaljša," navaja zakon.

Kdaj so Logarju nazadnje podaljšali veljavnost sporazuma, bomo na ministrstvu preverili danes. Po informacijah iz več virov pa se je to zgodilo pred kratkim, torej v mandatu Tanje Fajon. 

Preberite še:
Logar je glasoval s Svobodo. Sledil je klic, ki ga je "zlomil"

Dobil službo na ministrstvu, nato šel za poslanca SDS

Logar se je sicer kot diplomat prvega ranga na ministrstvu zaposlil leta 2013. Pred tem je v času druge Janševe vlade vodil urad za komuniciranje (Ukom). Že leto dni pozneje je bilo njegove uradniške kariere konec. Med letoma 2014 in 2020 je bil namreč poslanec SDS, pod tretjo Janševo vlado pa se je na resor za zunanje zadeve vrnil kot minister. 

Leta 2022 je Logar spet postal poslanec SDS, na zadnjih volitvah pa je kot predsednik Demokratov izpadel iz parlamenta. Kljub temu se mu zelo verjetno ne bo treba vrniti na staro delovno mesto, saj se mu v novi Janševi vladi spet obeta položaj ministra. 

Toda ključno je vprašanje, ali je Logar vsa ta leta res upravičen do takšnega padala.

Na inšpektoratu so namreč leta 2016 ugotovili, da Logar ob imenovanju v naziv diplomata prvega ranga in premestitvi na novo, bolje plačano delovno mesto ni imel ustrezne izobrazbe.

Preberite še:
Kaj je pri Logarjevih počel lobist, ki je z Janšo igral golf na Mavriciju

Ni imel ustrezne izobrazbe

Za ta položaj je bila zahtevana univerzitetna izobrazba oziroma izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje. Logar pa je imel le visokošolsko strokovno izobrazbo.

Na zasebni fakulteti je leta 2006 sicer opravil še znanstveni magisterij (po starem sistemu) in pridobil višjo izobrazbo, vendar to po mnenju inšpektorata ni odpravilo manjkajočega osnovnega pogoja.

Na tej podlagi je ministrstvo za javno upravo, ki ga je takrat vodil Boris Koprivnikar, sprejelo odločitev o odvzemu Logarjevega diplomatskega naziva.

Logar jo je izpodbijal na upravnem sodišču. Vztrajal je, da je imel ustrezno izobrazbo in dodatne diplomatske izpite, ter da je bila interpretacija pogojev napačna oziroma preozka.

Preberite še:
Logar je lagal: koliko denarja je v resnici dobil iz Počivalškove stranke

Zadeva padla zaradi procesnih kršitev

Sodišče je potrdilo, da je bil postopek odvzema nezakonit, vendar se ni opredelilo do vprašanja, ali Logar dejansko izpolnjuje pogoje glede izobrazbe. Šlo je izključno za procesne in ne vsebinske kršitve.

Kot je razvidno iz sodbe upravnega sodišča, je to ugotovilo dve napaki.

Prvič, Logar pred izdajo sklepa o odvzemu ni imel možnosti, da se izjavi o dejstvih in dokazih, na katerih je temeljila odločitev. S tem je bila kršena njegova pravica do izjave v postopku, kar je v enostopenjskem postopku še posebej pomembno.

In drugič, inšpektorat je napačno uporabil zakon. Odločbo o imenovanju v naziv je v celoti razveljavil zaradi očitka o neustrezni izobrazbi, vendar se je pri tem oprl na pravne določbe, ki ne predvidevajo takšnega posega.

Sodišče je odločitev razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje. To pomeni, da bi morali na inšpektoratu o tem ponovno presoditi. Toda očitno na ministrstvu v drugo pri Logarjevem izpolnjevanju izobrazbenih pogojev niso ugotovili nepravilnosti.