Slikali so katastrofo in dajali nemogoče obljube. Zdaj prihaja streznitev.
Desni politični pol je s pomočjo interesnih skupin pred volitvami slikal katastrofalne razmere in delil nerealne obljube. Zdaj je skupaj z volivci trčil ob realnost.
Ta teden je šla neopazno mimo novica, ki bi si zaslužila več pozornosti. Medtem ko bodoča Janševa koalicija hiti s sprejemanjem interventnega zakona, ki bo po ocenah povzročil milijardno luknjo v javnih blagajnah, so se oglasili v Sindikatu kmetov Slovenije. Opozorili so, da v usklajenih izhodiščih za koalicijsko pogodbo ni omenjenega kmeta.
To je isti sindikat, ki je pred volitvami večkrat v Ljubljano pripeljal kmete s traktorji in tam organiziral proteste proti davčni, okoljski in kmetijski politiki Golobove vlade. V stranki SDS je videl političnega zaveznika, ki bo po prevzemu oblasti "vrnil glas slovenskemu kmetu". Vsaj tako je verjel, saj so mu na to na vsakem koraku obljubljali.
Zdaj, nekaj tednov po volitvah, presenečeno ugotavljajo, da njihovi problemi niso prioriteta strank bodoče desne koalicije. Zato so jih prijazno opomnili, da je "veliko slovenskih kmetov prispevalo svoj glas in podporo, da ste dosegli svoj uspeh", ter jih pozvali, naj pokažejo, da niso pozabili nanje.
Ta "zaplet" je zanimiv predvsem zato, ker je razgalil enega glavnih problemov populistične desnice, ki si pot na oblast tlakuje s histeričnim ustvarjanjem videza katastrofalnih razmer in obljubami hitrih rešitev.
Preberite še:
Govorili so nam, da gospodarstvo propada, podjetja pa z rekordnimi dobički
Slovenija kot propadla država
V zadnjih letih, najintenzivneje pa v mesecih pred volitvami, so nas politiki desnega pola in njihovi zavezniki v gospodarstvu, zdravstvu in drugih družbenih podsistemih prepričevali, da nam država dobesedno razpada pred očmi.
Država je pred javnofinančnim bankrotom. Čez Slovenijo se vijejo kolone migrantov. Nezadovoljni zdravniki bežijo v sosednje države in celo za trgovske police. Pacienti umirajo med večletnim čakanjem na operacije. Podjetja, ki se dušijo v birokraciji in davkih, se selijo na Hrvaško. Ljudje nimajo za plačilo položnic za elektriko.
V največjih medijih, ki so v tej politični operaciji nekritično sodelovali, je nastajala podoba Slovenije kot države, v kateri skoraj nič več ne deluje normalno. In politiki, ki so širili te informacije, so se predstavljali kot rešitelji, ki bodo Slovenijo spet popeljali v svetlo prihodnost. Ljudi so prepričali, da imajo prenizke plače in pokojnine ter plačujejo previsoke davke.
Pri tem niso "delali koalicije" samo z nezadovoljnimi volivci, ampak tudi z vplivnimi interesnimi skupinami, ki so v političnih spremembah videle priložnost za uveljavitev svojih zahtev.
Preberite še:
Živimo v stripu Alan Ford. Zakon nam piše Superhik, heroj, ki jemlje revnim
Kaj druži Janšo 2026 in Goloba 2022? Ogromna pričakovanja podpornikov
Gospodarske zbornice, delodajalske organizacije, posamezni vplivni podjetniki, kmetijske organizacije in drugi predstavniki kapitala so postali pomemben člen pri slikanju dramatičnih razmer.
Politikom so prišli kot naročeni. Če so mediji pri predstavljanju njihovih stališč vsaj malo zadržani, pri stanovskih organizacijah teh zadržkov niso imeli. Na televizijska omizja so klicali gospodarstvenike, ki so govorili o katastrofalni konkurenčnosti, previsokih davkih, nevzdržnih obremenitvah in pretirani regulaciji.
Pred volitvami je tako nastajal vtis, da je gospodarstvo v težavah, za njegov preporod pa obstaja preprost recept: manj države, manj omejitev, manj davkov in več prostora za kapital. In prav to so imele v svojih programih stranke, ki zdaj sestavljajo vlado.
Toda ob tem so bile dane tudi številne obljube, ki jih je v praksi zelo težko uresničiti. Za dolgoročne sistemske težave, ki se kopičijo desetletja, so ponujali rokohitrske ukrepe. Da to ni mogoče, je hitro spoznala vlada Roberta Goloba. Njena podpora je v anketah od jeseni 2022 hitro kopnela, ker je pred takratnimi "zgodovinskimi volitvami" vzbudila preveč pričakovanj. Reforme pa za nekatere pomenijo izgubo privilegijev.
Preberite še:
Fides, Beović & co. strašili z begom zdravnikov v tujino. Podatki jih postavljajo na laž.
Kje bodo našli denar za vse te obljube?
In zdaj so obljube, ki jih je potrebno izpolniti, trčile ob realnost. Že interventni zakon, ki bo v prvi vrsti koristil kapitalu in najbolje plačanim, bo resno načel pokojninsko in zdravstveno blagajno. Kje so šele ukrepi, kot so dvig splošne davčne olajšave, zvišanje pokojnin, pomoč kmetom, višje plače za zdravnike ...
Dober primer je sporazum EU-Mercosur, ki ga je slovenska desnica pred volitvami predstavljala kot vprašanje, o katerem lahko odloča domača politika. Volivce so prepričevali, da bodo sporazum zaustavili in s tem zaščitili slovenskega kmeta, medtem ko naj bi Golobova vlada pri tem odpovedala.
Toda o trgovinskem sporazumu se ne odloča v Ljubljani, ampak predvsem v Bruslju. Podobno je pri obljubah o cenah energentov, ki so odvisne od dnevnega počutja Donalda Trumpa, prerivanj na njegovem dvoru in ameriških potez na Bližnjem vzhodu. Ali pri demografiji, kjer bodo politiki težko prepričali državljane, naj imajo več otrok. Kar je 16 let ugotavljal že Viktor Orban.
Obenem novi vladajoči napovedujejo, da bodo znižali davke navadnim ljudem in razbremenili kapital, zmanjšali obseg denarja v zdravstveni blagajni in skrajšali čakalne vrste, Oklestili pokojninsko blagajno in zvišali pokojnine. Kje bodo našli denar za vse to?
Preberite še:
Razkrivamo: to je načrt Bitenca in Beović za demontažo Golobove reforme
Najprej je vedno razočaranje, nato pozivi k spremembam
Prosto po Zoranu Stevanoviću: za tretjino bodo zmanjšali korupcijo in hop, prišli do dodatnih nekaj milijard evrov. Lahko bi govoril tudi o kakšnih bolj kompleksnih rešitvah, a za to ni dovolj časa, je dodal.
Politike obljube, ki so jim pomagale na oblast, hitro tudi odnesejo. Če si volivcem več mesecev govoril, da je vse uničeno in da obstajajo hitre rešitve, potem po prevzemu oblasti ne moreš preprosto priznati, da teh težav ni, ali pa da so bolj kompleksne in za njihovo rešitev potrebuješ dlje časa.
Volivci pričakujejo rezultate, interesne skupine pa pričakujejo vračilo politične podpore. Pričakujejo ukrepe, ki jih v normalnih okoliščinah od politike ne bi mogli izsiliti ali pa bi za njihovo uveljavitev potrebovali več mandatov.
Začetno navdušenje bo hitro zamenjalo razočaranje. Še posebej, če se bo nadaljevala nestabilnost na Bližnjem vzhodu, če bodo cene energentov znova rasle, kar bo vplivalo na gospodarstvo in javne finance. Volivci, ki so jim verjeli, da prinašajo spremembe, se bodo začeli počutiti prevarane. In spet bodo zahtevali spremembe.
