Je Aleš Hojs še primeren za ministra?

Je Aleš Hojs po današnjem nastopu na srečanju EU, včerajšnjemu pozivu policiji, naj preganja protestnike, in pritiskih na ustavno sodišče, ki je odločalo o odpravi odloka omejitve gibanja, še primeren za ministra za notranje zadeve?

Avtor: Primož Cirman / Vesna Vuković
torek, 28. 4. 2020, 18:40


aleš-hojs
Aleš Hojs
STA

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je v zadnjih dneh trikrat prestopil mejo, ki ogroža nekatera temeljna demokratična načela, zapisana v slovenski ustavi:

1) Danes je sporočil, da je na videokonferenci ministrov za notranje zadeve EU, ki so razpravljali o varnostni situaciji v Evropi, sodelujoče "informiral tudi o boju medijev in levega političnega pola proti vladi, ki uspešno omejuje epidemijo". Kaj natančno je tujim kolegam povedal Hojs, ni znano. V vsakem primeru za to ni imel podlage v nobenem sklepu vlade ali državnega zbora, ki določa politiko na področju notranjih zadev. Po ustavi je sicer Slovenija demokratična država, v kateri je zagotovljena svoboda izražanja, govora, tiska in drugih oblik javnega obveščanja.

2) Včeraj je Hojs policijo pozval, naj za "prepoznavanje sodelujočih na protestnih shodih uporabi vse javno objavljene slike iz medijev in socialnih omrežij". Na to se je ostro odzvala informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Protestnike bi namreč policija v tem primeru obravnavala kot storilce kaznivih dejanj in ne prekrškov, pri čemer bi lahko šlo za "resen poseg v človekove pravice".

3) Trije ustavni sodniki pa so v ločenem mnenju k odločitvi ustavnega sodišča, da zadrži del odloka o omejitvi gibanja, za "nedopustne" označili pritiske izvršilne veje oblasti v tej zadevi. Pri tem so izpostavili prav nekatere izjave ministra Hojsa.

Prvi primer: po Logarjevi depeši o medijih v Evropi še Hojs 

Notranji ministri EU so se danes z evropsko komisarko Ylvo Johansson s pomočjo videokonference sestali na neformalnem vrhu. Na njem je bilo govora o najnovejših varnostnih grožnjah, povezanih s pandemijo. Kot je po srečanju povedala komisarka, so razpravljali o tem, kako se organizirane kriminalne združbe na področju prevar, drog, spletnega kriminala in industrijskega vohunjenja prilagajajo pandemiji. 

Kljub temu je minister Hojs našel čas, da tuje kolege po lastnih besedah opozori na "boj medijev in levega političnega pola proti vladi, ki uspešno omejuje epidemijo". Gre za izjavo, ki Hojsa spravlja v težak položaj. Ministri lahko v srečanjih s tujimi kolegi, ki se tičejo vsebinskih vprašanj, predstavljajo le stališča države oziroma vlade, ki jih mora pred tem potrditi državni zbor.

Čigava stališča je torej na neformalnem vrhu pojasnjeval Hojs? Če gre za uradna stališča vlade, je na mestu vprašanje, kdaj je ta o njih odločala. Če je šlo zgolj za njegove osebne opazke, ne gre le za vprašanje prekoračitve pooblastil, ampak tudi kredibilnosti Slovenije pred EU in drugimi državami. Mogoča je tudi tretja možnost: da si je Hojs te navedbe izmislil za notranjepolitične potrebe.

Če držijo, gre za primer, zelo podoben aferi depeša, ki jo je ministrstvo za zunanje zadeve v začetku meseca poslalo Svetu Evrope. K njej je priložilo daljše pojasnilo o "komunističnih strukturah", ki da obvladujejo slovenske medije. Minister Anže Logar je pozneje v državnem zboru potrdil, da gre za uradno stališče vlade. Dva parlamentarna odbora sta zato z glasovi koalicijske SMC prejšnji teden zunanjemu ministrstvu predlagala umik depeše. 

Drugi primer: Hojsova navodila policiji

Po včerajšnjih protestnih shodih v Ljubljani in Maribor je Hojs še isti dan na družbenem omrežju Twitter napisal poziv policiji. Ta bi po njegovem morala "za identifikacijo vseh tistih, ki jih je, kot udeležence petkovih in današnjih shodov, potrebno kazensko ovaditi, uporabiti vse javno objavljene slike in prispevke medijev oziroma socialnih omrežij". 

Takoj se je odzvala informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Protestnike bi policija, če bi se držala Hojsovih smernic, v tem primeru obravnavala kot storilce kaznivih dejanj in ne prekrškov, je opozorila pooblaščenka. Le za pregon kaznivih dejanj lahko namreč policija porablja tudi tehnična sredstva za fotografiranje in te fotografije avtomatizirano obdeluje. 

"To je lahko v demokratični družbi resen razlog za skrb glede posegov v človekove pravice," je poudarila Prelesnikova. Iz Hojsovih besed je sklepala, da je policija že dobila usmeritve, da lahko vsakršno gibanje po javni površini, četudi na predpisani razdalji, pomeni sum storitve katerega od kaznivih dejanj v zvezi z zdravjem. 

Tretji primer: Hojs proti ustavnemu sodišču

Podrobnejše branje ločenih mnenj k odločitvi ustavnega sodišča o zadržanju dela odloka o omejitvi gibanja na občine razkriva velike pritiske na najvišji organ sodne oblasti.

Trije ustavni sodniki so tako v ločenem mnenju poudarili, da "se ustavno sodišče še nikoli ni soočilo s pritiski izvršilne veje oblasti po razkritju identitete pobudnika. Taki pritiski so v ustavni demokraciji, ki temelji na načelu delitve oblasti, nedopustni," so zapisali Špelca Mežnar, Katja Šugman Stubbs in Rok Čeferin. Pri tem so izpostavili prav ministra Hojsa.

Kot je znano, je Hojsa zmotilo, da ustavno sodišče ni razkrilo, kdo je pobudnik, ki je vložil zahtevo za ustavno presojo odloka. "Je anonimen, saj se 'ne želi razkriti'! Ustavno sodišče mora tako vloženo presojo zavreči v dveh minutah," je 14. aprila na Twitterju zapisal Hojs. Dva dni pozneje je na novinarski konferenci izjavil, da "pričakuje, da bodo državljani zvedeli, kdo je vložil pobudo", saj da ga "kot državljana in ne samo kot ministra zanima, kako je mogoče, da je do take pobude v tem trenutku sploh prišlo". 

Po oceni treh ustavnih sodnikov je javna razprava o tej zadevi "presegla sprejemljive meje". "Pri tem je še posebej zaskrbljujoče, da so se na ta nivo diskurza aktivno ali posredno spustili tudi predstavniki oblasti," so zapisali v ločenem mnenju. Pri tem so posebej poudarili, da so identiteto pobudnika zaščitili zaradi dveh razlogov. Prvič, zaradi varstva človekovih pravic do osebnega dostojanstva, zasebnosti in "njegove morebitne fizične ogroženosti". In drugič, zaradi zaščite demokratičnega družbenega procesa.

"Če bi Ustavno sodišče razkrilo pobudnikovo identiteto, bi s tem omogočilo njegovo javno diskreditacijo, to pa bi gotovo negativno vplivalo na svobodno družbeno razpravo o temah v javnem interesu. Žalitve in grožnje, naperjene proti pobudniku, bi lahko od legitimne kritike oblasti odvrnile tudi druge pravne subjekte. V družbi, v kateri se državljani bojijo javno izraziti svoje nestrinjanje z dejanji oblasti, pri čemer je povsem nepomembno, ali je njihova kritika utemeljena ali ne, pa je ogrožen demokratični družbeni proces," so zapisali trije ustavni sodniki. 

Hojs je sicer že v preteklosti večkrat napadel ustavno sodišče in njegovega predsednika Rajka Kneza. Ko je ustavno sodišče oktobra lani deloma zadržalo nadaljevanje parlamentarne preiskave v zadevi Kangler, je Hojs izjavil, da "je v ustavnem sodišču kar nekaj lažnivcev, ki jih je tja predlagal Miro Cerar". Ti so želeli po njegovem "skupaj z globoko državo, skorumpiranim tožilstvom in sodstvom ustaviti parlamentarno preiskavo primera Franca Kanglerja".