"Predlog vlade zahteva prisilno delo v javnih zavodih."
S tem besedami se je strokovno združenje zasebnih zdravnikov, ki ga vodi Marko Lukač, včeraj odzvalo na predlog sprememb zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je minuli teden predstavila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Z njim želi vlada zdravnikom, zaposlenim v javnih bolnišnicah, prepovedati samoplačniško delo pri zasebnikih. Dodatno bodo še vedno lahko delali v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih, a le prek podjemnih pogodb in ne več kot samostojni podjetniki.
Čeprav v združenju zasebnikov v tem vidijo poseg v človekove pravice, je nesporno dejstvo, da so si posamezne skupine zdravnikov v zadnjih letih sistem prilagodile v svoj prid, ne pa tudi v korist pacientov. Eno od področij zdravstva, kjer so samoplačniške ambulante najbolj razširjene, je ortopedija. Medtem ko se čakalne dobe za preglede in operacije v javnih bolnišnicah daljšajo, lahko pacienti že v nekaj dneh v zameno za plačilo pridejo na vrsto v zasebnih ambulantah, kjer delajo tudi zdravniki, zaposleni v javnih zavodih.
Preberite še:
"Čakalne vrste so umetno ustvarjene, da cvetijo zasebne klinike" #video
Če plačate 100 evrov, boste na vrsti takoj
Eden od teh je zasebni medicinski center LagunaMed iz Ljubljane. Marca 2023 ga je odprl Robert Košak, eden bolj znanih ortopedov pri nas. Je prokurist zasebne klinike MD Medicina v Ljubljani. V istih prostorih ima zasebno kliniko Ortopedija Košak, ki je imela lani slabih 200 tisoč evrov prihodkov in 69 tisoč evrov dobička.
Košakova partnerja v LagunaMedu sta Miha Vodičar, predstojnik ortopedske klinike UKC Ljubljana, in Mitja Ruzzier, profesor podjetništva na Fakulteti za management Univerze na Primorskem. Za LagunaMed po zadnjih podatkih dela še najmanj osem ortopedov. Štirje prihajajo iz UKC Ljubljana, dva pa iz drugih javnih bolnišnic. Le dva od osmih delata izključno pri koncesionarjih oziroma v samoplačniških ambulantah.
Bistvo: LagunaMed je imel lani ob 181 tisoč evrov prihodkov in minimalnem dobičku v povprečju zaposleno manj kot eno osebo, torej ta ni delala poln delovni čas. Delo tega medicinskega centra tako v celoti temelji na pogodbenih partnerjih, torej ortopedih, ki so LagunaMedu izstavili ravno toliko računov za opravljene storitve, da je posloval pozitivno.
Toda medtem ko boste v UKC Ljubljana na prvi ortopedski pregled čakali več mesecev, boste v LagunaMedu na vrsti že naslednji dan po prijavi, če boste iz lastnega žepa plačali 100 evrov. Tam vas bo pregledal zdravnik specialist ortopedije, ki je redno zaposlen na ortopedski kliniki UKC Ljubljana.
Preberite še:
"Zdravnik mi je rekel: plačaj 650 evrov ali pa čakaj štiri leta"
Kaj najbolj moti zdravnike? Prepoved dela prek s.p.
Po naših podatkih imajo vsi ortopedi in ostali sodelavci, ki sodelujejo z LagunaMedom, odprt status samostojnega podjetnika. To pomeni, da je njihovo dodatno delo zanje davčno precej ugodnejše kot za njihove kolege iz javnega zdravstva, ki dodatne storitve opravljajo prek podjemnih pogodb.
To je očitno postalo stalnica na drugih ortopedskih klinikah. Preverili smo oddelke v treh največjih zdravstvenih ustanovah: UKC Ljubljana, UKC Maribor in Splošni bolnišnici Celje. V Ljubljani ima kar 14 od 15 ortopedov odprt status samostojnega podjetnika. Edini, ki ga nima, je Vane Antolić, nekdanji dolgoletni predstojnik ortopedske klinike, ki je bil zaradi korupcije pravnomočno obsojen na leto in pol zaporne kazni, a jo prestaja z delom v splošno korist.
Podobno je v Mariboru, kjer ima status samostojnega podjetnika s.p. deset od 12 ortopedov, in v Celju, kjer ga ima šest od osmih.
Pri tem LagunaMed ni edina zasebna ambulanta, v kateri najdemo ortopede iz UKC Ljubljana in drugih javnih zdravstvenih ustanov. 12 jih recimo dela v kliniki MD Medicina, kjer je eden od vodilnih Robert Košak, njen novi večinski lastnik pa je vplivni odvetnik Aleš Rojs, ki sodeluje s hrvaškim investicijskim skladom Provectus Capital, enim od največjih lastnikov zasebnih klinik pri nas. Razlika je, da ima klinika MD Medicina koncesijo, iz javnih podatkov pa ni povsem jasno, kolikšen delež storitev ortopedi iz javnih bolnišnici opravijo v breme zdravstvene blagajne, koliko pa samoplačniško.
Preberite še:
Pri Bojani Beović ne preiskujejo spornih ravnanj zdravnikov
Bodo ortopedi zdaj raje delali v javnih bolnišnicah?
Vsaj v primeru ortopedije bi predlagana sprememba zakonodaje pomembno posegla v sedanji sistem:
- ortopedi iz javnih bolnišnic tako ne bi mogli več delati za samoplačniške ambulante.
- popoldansko delo pri koncesionarjih bi lahko ortopedi opravljali le prek podjemne pogodbe, kjer bi bili njihovi dodatni prihodki obdavčeni skoraj 50-odstotno. Kot popoldanski samostojni podjetniki so morali poleg socialnih prispevkov plačati zgolj petodstotno dohodnino.
- hkrati bodo lahko ortopedi sklenili podjemno pogodbo za dodatno delo tudi v javnih bolnišnicah, kjer so zaposleni. Ta bo manj obdavčena kot enaka pogodba, ki bi jo sklenili z drugim delodajalcem. Druga možnost je, da se zaposlijo v kateri od zasebnih klinik, a bodo v tem primeru zanje precej dražji kot bi bili kot pogodbeni sodelavci.
Spet poglejmo številke. Če bi koncesionar ortopedu iz javne bolnišnice kot popoldanskemu samostojnemu podjetniku plačal dodatnih 1.000 evrov bruto mesečno, bi temu ostalo več kot 850 evrov. Če bo isti znesek prejel na podjemno pogodbo, bo ortopedov neto dohodek po plačilu dohodnine, socialnih prispevkov in posebnega davka znašal 541 evrov, torej več kot 300 evrov manj.
Če bodo torej ortopedi želeli prejemati iste neto zneske za popoldansko delo, bo to zasebne koncesionarje po novem stalo precej več. S tem pa bodo nižji tudi njihovi dobički, ki jih ustvarjajo z denarjem iz javne zdravstvene blagajne.
Preberite še:
Ena najbolj znanih zasebnih klinik v roke vplivnega odvetnika in Hrvatov
