Zdravniška zbornica Slovenije, ki jo vodi dr. Bojana Beović, je v zadnjem času zelo dejavna pri iskanju rešitev za težave javnega zdravstva. Pod drobnogled je vzela tudi ravnanje nevrokirurga dr. Romana Bošnjaka, ki je od pacienta UKC Ljubljana dobil denar na podjetje v Hongkongu. Toda "ničelna toleranca do spornih ravnanj in korupcije", ki jo zagovarja zbornica, je očitno le črka na papirju. To dokazuje njihov odziv na eno od pritožb zoper ravnanje njihovega vidnega člana.
Konec marca letos smo objavili izpoved našega bralca Mitje, ki je zaradi hudih bolečin v hrbtu z napotnico odšel na pregled k znanemu ortopedu dr. Robertu Košaku v Železniškem zdravstvenem domu v Ljubljani. Ta ga je po kratkem pregledu napotil na operacijo v svojo samoplačniško ambulanto, kar bi ga stalo 650 evrov. Mitji je hkrati "zagrozil", da lahko poskusita srečo z javnim zdravstvom, kjer pa bo na poseg čakal dolga štiri leta. Mitja se mu je zahvalil in začel iskati drugo pot. Na koncu se je odpeljal v Ortopedsko bolnišnico Valdoltra v Izoli, kjer pa so ugotovili, da operacije ne potrebuje, in njegove bolečine rešili z blokado.
Zaradi zapletov, ki so občutno podaljšali iskanje rešitve, in izkoriščanja stiske pacientov v javnem zdravstvu za ustvarjanje zaslužkov v zasebnem je o svojem primeru pisal Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in Zdravstvenemu inšpektoratu. Pritožbo zoper Košaka je vložil tudi na odbor za pravno-etična vprašanja pri Zdravniški zbornici Slovenije. Toda pravice ni dočakal. Nasprotno, še enkrat več je bil razočaran.
Preberite še:
"Zdravnik mi je rekel: plačaj 650 evrov ali pa čakaj štiri leta"
Za odziv potrebovali šest mesecev
Pritožbo je na zbornico poslal 9. aprila lani, dobra dva meseca po pregledu pri Košaku. V vmesnem času je prišlo do zapletov z napotnico in posledično ni mogel k drugemu specialistu. V dopisu je Mitja podrobno opisal svojo neprijetno izkušnjo s Košakom, priložil pa tudi dokumentacijo, med drugim fotokopijo napotnice.
Na zbornici so za odziv potrebovali več kot šest mesecev, poleg tega jim je moral Mitja posredovati več urgenc. Toda v tem času odbor za pravno-etična vprašanja ni preučil zadeve in sprejel odločitve o tem, ali je Košak kršil pravila ali ne. Mitjo je prosil za "posredovanje kakršnihkoli dokazov, s katerimi bi podprl svoje navedbe". Ker jih ni dobil, je "zaradi nekonkretiziranosti navedb" vlogo zavrgel.
Kakšne dokaze so potrebovali? Kot so nam pojasnili na zbornici, "prijavitelji običajno ob prijavi ali po prošnji k dopolnitvi posredujejo vso razpoložljivo pisno dokumentacijo (npr. napotnico, pisno korespondenco, izvid itd.), s katero razpolagajo in s tem podkrepijo resničnost svojih navedb". Toda, kot zatrjuje Mitja, jim je posredoval dokumentacijo, ki jo je imel. Zato smo zbornico dodatno vprašali, kaj vse so prejeli od Mitje in kdaj so ga pozvali k dopolnitvi. Zanimalo nas je tudi, koliko prijav zoper zdravnike so prejeli v letih 2019, 2021 in 2022, koliko so jih obravnavali, koliko zavrgli in koliko je bilo sankcij. Odgovora zbornice v sedmih delovnih dneh nismo prejeli.
Preberite še:
100.000 evrov neto za popoldansko delo tudi šefu radiologov
Molk tudi pri Košaku in Železniškem zdravstvenem domu
V molk so se zavili tudi drugi akterji. Košaku smo tako že pred tedni posredovali več vprašanj. Preverjali smo, ali svoje delo v Železniškem zdravstvenem domu kakorkoli izkorišča za pridobivanje pacientov v zasebni ambulanti in ali to kakorkoli vpliva na njegove diagnoze, torej da pacientom, ki k njemu pridejo prek napotnice, pogosteje svetuje samoplačniške operativne posege. Odgovora nismo dobili.
Obrnili smo se tudi na Železniški zdravstveni dom, za katerega Košak dela enkrat na teden, v četrtek dopoldne. Zanimalo nas je, ali so seznanjeni z omenjenim primerom, kako ga komentirajo in ali so v zvezi s tem kakorkoli ukrepali. Poleg tega smo jih vprašali, ali je pri njih običajno, da zdravniki, ki delajo prek napotnice, pridobivajo paciente za svoje samoplačniške ambulante. Tudi njihovega odgovora nismo prejeli. Gre sicer za zasebno zdravstveno ustanovo, ki pa je v lasti državnih železnic. Poleg tega veliko večino prihodkov ustvari na račun zdravstvene blagajne.
Bolj gostobesedni so bili na ZZZS. "Zavarovana oseba se je z vprašanji obrnila tudi na ZZZS, območna enota Ljubljana ter izrazila nezadovoljstvo z ortopedskim pregledom v mesecu februarju 2022 pri zdravniku Košaku v ŽZD Ljubljana. Zavarovani osebi smo posredovali več pojasnil in podatkov. Pojasnili smo, da je v takih primerih smiselno vložiti pritožbo pri izvajalcu zdravstvenih storitev, torej pri ŽZD Ljubljana, ki jo mora ta obravnavati skladno z Zakonom o pacientovih pravicah," so nam pojasnili. Dodali so, da je v primeru suma na nestrokovno obravnavo zdravnika pristojna Zdravniška zbornica Slovenije.
Kakšne sankcije lahko doletijo zdravnike
Odbor za pravno-etična vprašanja spremlja in presoja etično ravnanje zdravnikov in obravnava pritožbe zoper odnos zdravnikov do pacientov:
- obravnava pisne in podpisane vloge, na lastno pobudo lahko obravnava tudi primere, za katere izve,
- postopek začne na podlagi pisne vloge, v kateri morajo biti dogodki natančno opisani in naveden tudi kraj ter čas očitanega neetičnega ravnanja zdravnikov,
- prejeta vloga se obravnava na seji odbora, vlagatelja se pisno obvesti o sprejemu vloge v obravnavo,
- predsednik odbora lahko zahteva dopolnitev vloge. Če vloga ni dopolnjena v roku, se zavrže,
- vloga se lahko vloži v roku enega leta od dneva nastanka spornega primera,
- pri obravnavanju vloge se upoštevajo vsi pravno veljavni dokazi, vključno z izpovedmi prič ali izvedencev,
- za razjasnitev primera lahko odbor o vloženi vlogi obvesti nasprotno stranko in jo zaprosi za obrazložitev spornega dogodka,
- predsednik odbora o odločitvi odbora pisno obvesti pritožnika in nasprotno stranko,
- zdravnikom lahko izrečejo opomin in javni opomin, v najbolj skrajnih primerih, ko gre za večjo strokovno pomanjkljivost ali napako pri delu, pa tudi začasni odvzem licence.
