Brecelj gre nad nezakonite anekse v zdravstvu: bodo dobavitelje izključili z razpisov?

Slovenske bolnišnice in zdravstveni domovi letno skupaj naročijo za skoraj milijardo evrov blaga, materiala in storitev. Gre za velikansko lovišče, v katerem ne manjka spornih praks in korupcijskih tveganj. Od skritega lobiranja, drobljenja javnih naročil in hišnih dobaviteljev, ki imajo notranje informacije o razpisih, do konfliktov interesov, slabega znanja zaposlenih, ki vodijo naročila, in pomanjkanja protikorupcijskih klavzul. 

Tega področja se je zdaj odločil lotiti strateški svet za zdravstvo. Njegov predsednik Erik Brecelj je včeraj potrdil naše informacije, da so člani pred dnevi soglasno sprejeli predlog sprememb zakona o javnem naročanju. Najpomembnejša sprememba: po novem bi bili lahko za protipravne spremembe pogodb o izvedbi javnega naročila in anekse kaznovani tudi dobavitelji.

"Tudi ponudniki morajo nositi odgovornost," nam je v kratkem telefonskem pogovoru dejal Brecelj, sicer kirurg na Onkološkem inštitutu. Poudaril je, da mora predlogu sprememb zeleno luč prižgati ministrstvo za javno upravo, ki ga vodi Franc Props (Svoboda). 

Kot smo neuradno izvedeli, pa je strateški svet na zadnji seji obravnaval tudi predlog, da bi morali zasebni koncesionarji za nakupe aparatov za storitve, ki jih financira javna zdravstvena blagajna, objaviti javni razpis. "Pri tem predlogu nismo bili enotni," nam je odgovoril Brecelj. To pomeni, da je za zdaj šel z mize. 

Preberite še:
"Naše zdravstvo upravlja korupcija" #video

Strateški svet: Kaznovati je treba tudi ponudnike

Po naših informacijah je strateški svet za zdravstvo predlagal popravke več členov zakona o javnem naročanju. Za pomoč se je obrnil na odvetnika Alekseja Mužina, nekdanjega predsednika državne revizijske komisije, ki velja za enega največjih strokovnjakov za javna naročila. 

Kot že omenjeno, se ključna sprememba nanaša na odgovornost za prekrške. V precej večji meri, kot do zdaj, jo širi na ponudnike. "Predlagatelj meni, da je potrebno za dva prekrška, ki ju zagotovo ni mogoče storiti brez aktivnega sodelovanja ponudnikov, poleg naročnikov in njegovih odgovornih oseb, sankcionirati tudi ponudnike in njihove odgovorne osebe," piše v delu predloga, ki smo ga dobili na vpogled.

Natančneje, če javna bolnišnica ali zdravstveni dom skleneta pogodbo z vsebino, ki je v nasprotju z razpisno dokumentacijo, bi bila po novem kaznovana tako ponudnik kot njegova odgovorna oseba. Enako bi se zgodilo v primeru, če bi se ta pogodba nezakonito spremenila po tem, ko bi bilo javno naročilo že v teku. 

Zakaj? Ker v strateškem svetu ocenjujejo, da teh protipravnih ravnanj ni mogoče storiti brez aktivne vloge ponudnika.

Preberite še:
Sum korupcije v zdravstvu: objavljamo imena vpletenih iz Zdravstvenega doma Žalec

Kaj je zakon določal do zdaj

Do zdaj veljavni zakon je kazni za ponudnike večinoma predvideval le za nepravilnosti, povezane s podizvajalci. Primer: če ponudnik med izvajanjem pogodbe za javno naročila storitev ali gradenj naročnika ni obvestil o morebitnih spremembah glede podizvajalcev, je bil za prekršek kaznovan z globo od 25 do 100 tisoč evrov. Enako se je zgodilo, če je na javnem naročilu delal podizvajalec, ki ga je naročnik zavrnil.

Isto globo je ponudnik prejel še:

-       če kljub pozivu z naročnikom ni sklenil pogodbe o izvedbi javnega naročila, za to pa niso bile krive objektivne okoliščine, na katere ponudnik ni mogel vplivati. 

-       če je k ponudbi predložil neresnično izjavo ali ponarejeno listino,

-       če državni revizijski komisiji ni odstopil dokumentov ali dokazov, ki jih je ta v postopku zahtevala.

V strateškem svetu so posebej poudarili, da bi morala stranska sankcija, torej izločitev iz postopkov javnih naročil za največ pet oziroma tri leta, v enaki meri, kot je do zdaj veljala za odgovorno osebo naročnika, veljati tudi za ponudnika.

Javnih razpisov za zasebne koncesionarje še ne bo

"Ti predlogi izhajajo iz ugotovitev, da ima Slovenija sicer dobro razvit in transparenten sistem javnih naročil, vendar obstajajo izzivi, kot so pomanjkanje konkurence, prevelika odvisnost od pravnih reform in negativna javna percepcija, ki jih je treba nasloviti z bolj proaktivnimi in prilagodljivimi pristopi," piše v predlogu strateškega sveta.

Kot so poudarili, želijo s tem predlogom "odpraviti administrativne ovire, razjasniti dileme in povečati transparentnost posameznih inštitutov javnega naročanja, še preden se ti začnejo". Obenem želijo s spremembo zakonodajo doseči, da bodo javne bolnišnice in zdravstveni domovi morali odstopiti od pogodbe o izvedbi javnega naročila, če se bo ta bistveno spremenila. Do zdaj so imeli zgolj možnost, da to storijo, ne pa tudi obveznosti. 

Medtem na seznamu predlogov, namenjenih ministrstvu za javno upravo, ni širitve javnih naročil na zasebne koncesionarje, ki jih financira zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Po neuradnih informacijah so posamezni člani sveta želeli, da bi zakonodaja o javnih naročilih veljala tudi zanje in to le pri zdravstvenih programih, za katere prejemajo javni denar. Toda več članov sveta je temu predlogu nasprotovalo.