Vas boli hrbet? Operirani boste leta 2026 #kolumna

Najbolj učinkovita zdravstvena reforma bi bila nadzor nad tem, da vsi zdravniki, zaposleni v javnih zavodih, tam res delajo. Za kar jih tudi plačujemo.

Avtor: Primož Cirman
sobota, 28. 8. 2021, 05:55


bolnišnica, čakalnica
Medtem ko naša bralka čaka na operacijo v letu 2026, ima njen ortoped ob tem, ko vodi enega od oddelkov na kliniki, še štiri dovoljenja za delo v zasebnih zdravstvenih ustanovah.
STA

"Še info ob rob članka na ortopediji. Imam napotnico za redno. Domov so mi poslali pismo, v katerem so zapisali, da bom na vrsti med marcem in majem 2026. Z liste sem se dala zbrisati. Sedem let in pol prenašam bolečino, jo bom pa še nekaj petkov in sobot, ki so mi namenjeni."

To pismo bralke smo prejeli le nekaj ur po objavi zgodbe o zdravnikih ortopedih UKC Ljubljana, ki so se med epidemijo evidentirali za delo, čeprav so v resnici delali drugod. Razkrili smo, da so bili med njimi tudi skoraj vsi vodilni na ortopedski kliniki, ki ima že tako ene najdaljših čakalnih dob v slovenskem zdravstvu. Samo prejšnji mesec se je na čakalnem seznamu znašlo 336 ljudi. Število ljudi, ki na tej kliniki čaka na operacijo, je približno enako številu prebivalcev občin Ig, Ruše ali Mengeš. 7500. 

Ena od teh je tudi naša bralka, mlajša upokojenka, ki ji popoldneve in večere že več let grenijo bolečine v hrbtenici. Ustavila bi jih lahko le zelo zahtevna operacija. Bolečine ji usmerjajo življenje. Prilagajati jim mora vse, od načrtovanih dnevnih aktivnosti do - drže. Medtem ko v začaranem krogu čaka na odrešilno leto 2026, ima njen ortoped ob tem, ko vodi enega od oddelkov na kliniki, še štiri dovoljenja za delo v zasebnih zdravstvenih ustanovah. Ena od teh je v lasti soproge nekdanjega dolgoletnega predstojnika ortopedske klinike, sicer letos na prvi stopnji obsojenega zaradi korupcije. Še sledite?

Vane Antolič je nekdanji dolgoletni predstojnik ortopedske klinike v UKC Ljubljana, kjer so čakalne vrste najdaljše v državi. Februarja letos je bil na prvi stopnji obsojen zaradi sprejemanja daril. Enako tudi Rok Vengust, eden od vodij oddelkov na isti kliniki, ki je pred kratkim dal odpoved.
Vane Antolič je nekdanji dolgoletni predstojnik ortopedske klinike v UKC Ljubljana, kjer so čakalne vrste najdaljše v državi. Februarja letos je bil na prvi stopnji obsojen zaradi sprejemanja daril. Enako tudi Rok Vengust, eden od vodij oddelkov na isti kliniki, ki je pred kratkim dal odpoved.
STA

Preberite še:
"Dr. Voršič me je operiral mimo vrste. Na Hrvaškem, z lažnim datumom."

"Dobro utečen sistem", ki proizvaja vrste

Ker ima teden le pet delovnih dni, je v tem času težko biti hkrati na več lokacijah. Ortopeda, na katerega bo naša bralka čakala še pet let, so zato sodelavci v UKC Ljubljana po ugotovitvah notranjega nadzora "štempljali" v evidenco ur, četudi ga tam ni bilo. Vse to se je dogajalo med epidemijo, ko je država bolnišnice napolnila z denarjem, pri čemer ga je večina, dobrih 200 milijonov evrov, končala v covid dodatkih zdravstvenega osebja. Prejemali so jih vsi, ne le tisti na prvi "fronti". Med njimi tudi kirurgi, ki so takrat - ob delno zaprtih oddelkih v Sloveniji - nemoteno operirali drugje, od Zagreba do Namibije, čakalne vrste pa izkoriščali za lastne honorarne zaslužke v "dobro utečenem sistemu", kot smo razkrili v zgodbi o nevrokirurgu dr. Matjažu Voršiču iz UKC Maribor. 

Politiki vseh barv že desetletje ali več govorijo o reformi zdravstva. Na levi sredini bi v odpravljanje čakalnih vrst v javnih bolnišnicah vložili dodatne milijarde evrov, a si ne želijo priznati, da je to le prvi korak od številnih. Tudi na desni, kjer so včasih zagovarjali varčevanje in iskanje "notranjih rezerv", po novem nimajo nič proti dodatnemu denarju, a si odkrito želijo, da bi ga čimveč pobrale zasebne zdravstvene ustanove. Eni in drugi s prstom kažejo na dobavitelje. Enim vrata do poslov odpirajo zaslužni gospodje "stare" levice, med njimi celo kakšen nekdanji minister. Z drugimi Janez Janša na Mavriciju igra golf, medtem ko njegova poslanka Jelka Godec v parlamentu opozarja na korupcijo. Ko so ga v četrtek o tem želeli spraševati poslanci komisije za nadzor javnih financ, Janše ni bilo v parlament. Ločnica levo-desno pa se v Sloveniji hitro zamegli pri vprašanju dopolnilnega zavarovanja, kjer zasebne zavarovalnice vsakič znova pokažejo svojo moč. 

Primer mariborskega nevrokirurga dr. Matjaža Voršiča razkriva izkoriščanje čakalnih vrst v javnem zdravstvenem sistemu za lastne honorarne zaslužke v zasebnem.
Primer mariborskega nevrokirurga dr. Matjaža Voršiča razkriva izkoriščanje čakalnih vrst v javnem zdravstvenem sistemu za lastne honorarne zaslužke v zasebnem.
Google

Tako imamo sistem, kjer dobiček ostaja zasebnikom, javni zdravstveni blagajni in njenim zasebnim konkurentom, izgube bolnišnicam, bolnikom pa vedno daljše čakalne vrste. Vse razprave o tem, kako bi ga veljajo izboljšati, se ob lobističnih intervencijah zdravniške zbornice, sindikata Fides, ki je v času te vlade (ne)presenetljivo tiho, in drugih hitro končajo. V najboljšem primeru z ugotovitvijo, da "težav slovenskega zdravstva ni mogoče rešiti čez noč". In karavana gre dalje. 

Preberite še:
Tudi vodilni ortopedi UKC so se lažno "štempljali"

Saj gre za paciente, mar ne?

Toda afera z ortopedi in Voršičev primer nas učita, da je vse to le metanje peska v oči ljudem, ki vzdržujejo sistem, v katerem kljub plačevanju dvojnega zavarovanja in občasno še obiskov pri zasebnikih ne dobijo želene storitve. Pokazala sta nam, da se vprašanje zdravstvene reforme ne sme začeti pri ideologiji, pri razpravi o javnem in zasebnem, ampak tam, kjer bi to moralo biti precej enostavneje – pri nadzoru. 

Če bi zdravnik ortoped v UKC Ljubljana vsak dan osem ur pregledoval paciente in izvajal operativne posege, bi se čakalne vrste skoraj zagotovo začele krajšati. Enako, če bi dr. Voršič operiral ljudi v skladu s čakalnimi seznami, ne pa posameznikom mimo pravil pomagal urejati aranžmaje v tujini. Tako ortopedi kot Voršič so zaposleni v javnih zavodih. Tam prejemajo plačo, koristijo dopust in druge ugodnosti. Če bi bili tudi dejansko tam, bi se v korona poplavi denarja za bolnišnice in zdravstvo v javni blagajni verjetno našel tudi za financiranje večjega števila posegov, na katere zdaj ljudje čakajo po več let. Javni denar bi ostal v javnem sistemu, pacienti pa bi bili na boljšem. Saj zanje gre, mar ne? Ne?

Imamo zdravstveni sistem, kjer dobiček ostaja zasebnikom, javni zdravstveni blagajni in njenim zasebnim konkurentom, izgube bolnišnicam, bolnikom pa vedno daljše čakalne vrste.
Imamo zdravstveni sistem, kjer dobiček ostaja zasebnikom, javni zdravstveni blagajni in njenim zasebnim konkurentom, izgube bolnišnicam, bolnikom pa vedno daljše čakalne vrste.
STA

Če ne, se moramo vsi skupaj vprašati, kdaj natančno je postalo samoumevno, da "našega doktorja" ob enajstih dopoldne ni več v ordinaciji. Da so nas pripravljeni vzeti čez vrsto, če pristanemo na poseg pri zasebniku (ki ga seveda opravi isti zdravnik). Da smo, psihično uničeni in obupani od čakanja in bolečin, pripravljeni jesti s tal samo zato, da nam nekdo, ki ga tako ali tako plačujemo vsi mi, milostno nakloni nekaj minut časa za obravnavo in v zameno za nekaj tisoč evrov uredi operacijo z očitno lažnim datumom na dokumentaciji. Da se dostopnost do storitev, ki nam pripadajo, vse bolj slabša, čeprav so uradno še vedno v košarici pravic. In navsezadnje, kdaj so v zdravniškem cehu pristali na delitev na veliko večino zdravnikov, ki nimajo zasebnih podjetij, ki cele dneve ali noči preživljajo v javnih zdravstvenih zavodih, ki so spoštljivi do pacientov ..., in peščico tistih, recimo jim zdravniških "baronov", ki so v javnih zavodih zaposleni le še zato, da lahko brez pretiranih skrbi delajo v zasebnih?

Tudi tiste petke in sobote, ki jih naša bralka že odšteva.

Preberite še:
Epilog afere Namibija: 800 evrov kazni za preskakovanje vrst