Tudi vodilni ortopedi UKC so se lažno "štempljali"

Objavljamo nove dokumente in podatke v aferi z lažnim evidentiranjem delovnega časa na ortopedski kliniki. Koliko neupravičeno prejetih covid dodatkov bodo morali vrniti zdravniki?

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic / Vesna Vuković
torek, 24. 8. 2021, 05:55


Miodrag Vlaović, Rok Vengust in Vane Antolič
Rok Vengust (desno) je eden od dolgoletnih zaposlenih na ortopedski kliniki, pri katerem so ugotovili nepravilnosti pri evidentiranju delovnega časa. Na fotografiji skupaj z Vanetom Antoličem (levo) med sojenjem v aferi Zlate palice, kjer so ju na prvi stopnji obsodili zaradi prejemanja daril.
STA

Med zdravniki ortopedi Univerzitetnega kliničnega centra ­­­­­­(UKC) Ljubljana, ki so se med epidemijo evidentirali za delo, čeprav so v resnici delali drugod, so bili tudi skoraj vsi vodilni na ortopedski kliniki, ki ima že tako ene najdaljših čakalnih dob v slovenskem zdravstvu. 

To je razvidno iz delnega zapisnika inšpekcijskega nadzora, ki ga je konec julija v UKC Ljubljana opravil inšpektorat za javni sektor pri ministrstvu za javno upravo. Pridobili smo ga v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja. Dokument daje novo razsežnost aferi o zlorabah pri evidentiranju delovnega časa v UKC Ljubljana. Dokazuje namreč, da pri lažnem "štempljanju" ni šlo za ekscese posamičnih zdravnikov, ampak za sistemsko prakso, pri kateri so sodelovala tudi najuglednejša imena ortopedske klinike.

Kot je znano, je notranji nadzor UKC Ljubljana nepravilnosti pri evidentiranju delovnega časa ugotovil pri 11 zaposlenih na ortopedski kliniki. Devetim je vodstvo največje bolnišnice v državi izdalo pisno opozorilo pred odpovedjo, o čemer je prvi poročal portal N1. Toda zapisnik inšpekcijskega nadzora razkriva, da so med njimi kar trije od petih vodij oddelkov na kliniki. To so Miha Vodičar (kirurgija hrbtenice), Klemen Stražar (artroskopija in poškodbe pri športu) in Drago Dolinar (endoprotetika). 

Pod lupo ortopedi z največ soglasji za delo pri zasebnikih

Še eden od njih, Rok Vengust, ki je več kot 15 let vodil oddelek za kirurgijo hrbtenice, je po naših informacijah sam dal odpoved. Gre za enega najbolj znanih kirurgov pri nas, ki je bil februarja letos zaradi nedovoljenega sprejemanja daril od podjetja Emporio Medical na prvi stopnji obsojen na dve leti in dva meseca zapora ter 15.000 evrov denarne kazni. V isti zadevi je bil obsojen tudi Vane Antolič, nekdanji dolgoletni predstojnik ortopedske klinike, ki mu je sodišče prisodilo šest mesecev zaporne kazni in plačilo 8100 evrov. Vengust je sicer med kirurgi, pri katerih so bile čakalne dobe najdaljše. Njegovi pacienti so na operativni poseg čakali tudi več kot dve leti. Nekatere je UKC Ljubljana že obvestil, da je njihov poseg, načrtovan za letos, preložil v leti 2022 ali 2023.

V času, ko je prihajalo do nepravilnosti, je UKC Ljubljana vodil Janez Poklukar (desno), zdaj minister za zdravje. Trenutno je na čelu UKC Ljubljana Jože Golobič (levo).
V času, ko je prihajalo do nepravilnosti, je UKC Ljubljana vodil Janez Poklukar (desno), zdaj minister za zdravje. Trenutno je na čelu UKC Ljubljana Jože Golobič (levo).
STA

Med ostalimi zaposlenimi, ki so od UKC Ljubljana prejeli pisno opozorilo pred odpovedjo, so Borut KovačičBorut PompeBoštjan KocjančičLovro SuhodolčanUroš Meglič in Damjan Radosavljevič.

Po naših informacijah so v UKC Ljubljana preiskavo razširili na nova imena, pri katerih "obstaja zelo velika verjetnost, da je prihajalo do zlorab evidentiranja delovnega časa". Med njimi so tako kirurgi kot drugi zaposleni na ortopedski kliniki.

Zdravniki, pri katerih so na UKC Ljubljana do zdaj ugotovili nepravilnosti pri evidentiranju delovnega časa, so tudi med tistimi, ki imajo na ortopedski kliniki največ soglasij za delo izven matične ustanove. Po štiri dovoljenja imajo tako Vodičar, Kocjančič, Suhodolčan in Stražar, po tri pa Pompe in Kovačič. Velika večina soglasij je za delo pri zasebnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti. Pri kom vse delajo, nam pred časom na UKC Ljubljana zaradi varovanja osebnih podatkov niso želeli razkriti.

Vrniti bodo morali od 80 do 350 evrov

Iz zapisnika izhaja, da je inšpektorat za javni sektor odredil UKC Ljubljana dva ukrepa:

1) Da naj v zvezi z zlorabami pri evidentiranju delovnega časa ugotovi, ali so javni uslužbenci med lanskim in letošnjim marcem v času, ko so bili razporejeni za delo na ortopedski kliniki in za to prejemali plačo, dejansko tudi delali in za koliko ur so prejeli covid dodatke za delo v tveganih razmerah.

2) Da naj ugotovi, za koliko ur so javni uslužbenci neupravičeno prejeli te dodatke, in poračuna neupravičeno izplačane zneske. 

O tem mora UKC Ljubljana inšpektoratu poročati do konca septembra. Kolikšna je vrednost covid dodatkov, ki so jih neupravičeno prejemali, in kdaj bodo na UKC Ljubljana zahtevali njihovo vračilo, ni znano. Po naših informacijah pa gre za zneske, ki se gibljejo od 80 do največ 350 evrov za zaposlenega. V obdobju med epidemijo so sicer lahko zdravstveni delavci prejeli tudi po več tisoč evrov covid dodatkov.

/
/
Inšpektorat za javni sektor

Da na ortopedski kliniki prihaja do tako imenovanih "vlakcev evidentiranja" službenih kartic v času epidemije, so v največji bolnišnici v državi odkrili aprila letos. Takrat je služba za korporativno varnost ugotovila, da je skupina zaposlenih večkrat skupinsko evidentirala svoj prihod ali odhod v ozkem časovnem oknu. Le nekaj dni pozneje so iz UKC Ljubljana vložili prijavo na inšpektorat, h kateri so predložili tudi poročilo o nadzoru, ki so ga opravili med novembrom in februarjem.

Iz tega poročila izhaja, "da so določeni zaposleni registrirani kot prisotni na delovnem mestu, tekom dneva pa gibanje po kliniki sploh ni bilo zabeleženo, čeprav se preko določenih vrat gibljejo večkrat dnevno". Dva ortopeda sta se skupaj registrirala kar 73-krat. Po podatkih RTV Slovenija jim je pri evidentiranju pomagal kar varnostnik zunanjega varnostnega podjetja, ki so ga zaradi tega zamenjali. Sam je sicer nepravilnosti zanikal.

Nadzor na ortopedski kliniki je ugotovil, da so bili nekateri delavci po evidenci delovnega časa prisotni na delovnem mestu, delo pa so dejansko opravljali pri drugem delodajalcu.
Nadzor na ortopedski kliniki je ugotovil, da so bili nekateri delavci po evidenci delovnega časa prisotni na delovnem mestu, delo pa so dejansko opravljali pri drugem delodajalcu.
STA

Toda na UKC Ljubljana so imeli veliko težavo, saj niso imeli nameščenega videonadzornega sistema, s katerimi bi lahko potrdili ali ovrgli sum zlorabe sistema za registracijo prihoda in odhoda. Kot je razvidno iz dokumentov, je začasni generalni direktor Jože Golobič v pripombah na ugotovitve inšpektorata pojasnil, "da je delokrog zdravnikov specialistov širok in obsega tudi precej opravil, ki se ne odražajo v obračunski zdravstveni dokumentaciji". Na UKC Ljubljana so se zato iskanja dokazov lotili drugje. Primerjali so evidence prisotnosti in razporede delovnega časa zaposlenih na ortopedski kliniki s poročili o opravljenem delu pri drugih delodajalcih. 

Čakalne dobe so se še podaljšale

Do nepravilnosti na ortopedski kliniki je prišlo v času, ko je bilo na UKC Ljubljana vse podrejeno zdravljenju bolnikov s covid-19. Temu je bilo namenjenih okoli 70 odstotkov njihovih prostorskih kapacitet, poskrbeli so večinoma za nujne primere. Trenutno načrtovanje in izvajanje ortopedskih kirurških posegov poteka v obsegu, ki jim ga omogoča kadrovske kapacitete oziroma število anestezioloških timov.

V letu 2019 so na ortopedski kliniki izvedli 3491 operativnih posegov, v lanskem covid letu pa le 2218 posegov, torej več kot tretjino manj. V prvih šestih mesecih letos so zabeležili 1080 posegov. Pri Vengust, ki ni več zaposlen na UKC Ljubljana, so številke še nižje. V letu 2019 je opravil 218 operacij, lani 177 operacij, do maja letos pa le 45 operacij. To je skoraj pol manj kot v enakem obdobju lani, pri čemer je bila ortopedska klinika v času prvega vala zaprta.

Čakalne dobe na ortopedski kliniki UKC Ljubljana so se v lanskem letu podaljšale. Na nekatere posege je potrebno čakati več let.
Čakalne dobe na ortopedski kliniki UKC Ljubljana so se v lanskem letu podaljšale. Na nekatere posege je potrebno čakati več let.
UKC Ljubljana

Zaradi vsega tega so se čakalne dobe na operacije še podaljšale. To je potrdila tudi nedavna analiza, ki so jo opravili na UKC Ljubljana in kjer so vzeli pod drobnogled operativne posege s stopnjo nujnosti "hitro" in "redno". Samo julija letos se je na čakalnem seznamu znašlo dodatnih 336 ljudi, na operacijo pa jih čaka že dobrih 7500. Več jih čaka pri vseh stopnjah nujnosti.

Tudi podatki UKC Ljubljana o čakalnih dobah za lansko leto razkrivajo kritične razmere na ortopedski kliniki. Tako je bilo potrebno čakati najmanj tri mesece na "zelo hitro" artroskopijo kolka in kolena ter operacijo nožnega palca in rame. Drastično so se podaljšale tudi najkrajše čakalne dobe. Na "hitro" endoprotezo kolkov in kolena je bilo še leta 2019 potrebno čakati najmanj 603 oziroma 480 dni, lani pa kar 1123 oziroma 970 dni. Na UKC Ljubljana so v lanskem letu s čakalnega seznama "počistili" veliko število "redno" čakajočih na operacije, vendar se je hkrati povečalo število "hitro" čakajočih.