"Uživajte, dokler lahko!" #kolumna

Mariborčan je včeraj v Mariboru vozil osebni avtomobil z napačno registrsko številko. Koprska registracija je bila dovolj, da je nasproti vozeče policijsko vozilo prižgalo rotacijske luči, polkrožno obrnilo in ga ustavilo.

Avtor: Bartolo Lampret
četrtek, 2. 4. 2020, 13:00


Screenshot 2020-04-02 at 12.49.39
Pogled na portoroško obalo, ki kaže resnico o domnevnih trumah turistov iz drugih občin.
portoroz.si

Se še spomnite tistega sončnega vikenda, ko nam je Jelko Kacin zažugal, naj uživamo, dokler še lahko? Napovedal je tudi ukrep omejitve gibanja znotraj občin, ki bi že takrat najverjetneje sprožil preveč negodovanja. Grožnja pa je obvisela v zraku. 

Zato je bilo treba počakati na primeren trenutek in bliskovito reagirati. Začelo se je v soboto zjutraj s fotografijami na družbenem omrežju Facebook, pozivi k represiji in preštevanjem registrskih tablic. Zvečer so nas o tem obveščale televizije, odlok je bil sprejet naslednji dan, v ponedeljek pa smo se zbudili z novimi omejitvami. Osem dni je bilo od napovedi do izvedbe. Praktično brez upiranja in z le nekaj negodovanja. Odlično izvedeno, lahko le čestitamo.  

Doktrina šoka

Z zamudo in zaman so se oglasili posamezniki in javne institucije, celo župan občine Izola. Nič niso pomagali posnetki, fotografije in Darsovi podatki o prometu, ki so dopovedovali nasprotno. Dovolj velika količina ljudi je bila že prepričana.

"Iz prve roke in sekundarnih virov lahko povem, da stanje v določenih turističnih krajih ni bilo povsem takšno, kot je bilo prikazano v medijih," je zapisal pravnik Andraž Teršek. "In zdaj so zaradi nekaj posameznikov, ki se jim to ni zdelo pomembno, ukrepi še bolj zaostreni za vse. S strokovnega vidika take poteze ne morem zagovarjati," ga je dopolnil direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Ivan Eržen. Nič se ni spremenilo. Ko je ukrep enkrat sprejet, ga je po definiciji doktrine šoka težko odpraviti.

Screenshot 2020-04-02 at 12.50.19
Na Tartinijevem trgu v Piranu je mogoče opaziti le redke sprehajalce.
portoroz.si

Postavlja se mi vprašanje, kakšen namen je zaostrovanje represivnih ukrepov. Pri iskanju odgovorov bom izhajal iz domneve, da oblast več kot očitno daje večjo težo represivnim ukrepom kot preventivi. Sam vidim več razlogov, eden je tudi aktivacija 37.a člena zakona o obrambi.

"Vzbuja se vsesplošna psihoza nelagodja in strahu. Policija bo v takih razmerah postajala vse bolj groba in bo pretiravala."

Policija bo res obremenjena – šele z novimi ukrepi

Spomnimo se, da je minister med pomembne razloge za aktivacijo 37.a člena omenjal tudi razbremenitev policije v notranjosti države. Takrat sem z vso resnostjo zatrjeval, da je (bila) policija manj obremenjena kot pred ukrepom začasne omejitve gibanja. 

Sama policija je v petek, dan pred dnevom D, potrdila moje ugotovitve: "V policiji ocenjujemo, da se ljudje zavedajo nevarnosti in praviloma odgovorno upoštevajo navodila pristojnih organov…«. Navedla je tudi, da je manj kriminala, manj je prometnih nesreč in mrtvih na cestah, manj je prekrškov, celo nasilja v družini je, proti pričakovanjem, manj. 

Necenzurirano prenos
Aleš Hojs, minister za notranje zadeve
STA

Z omejitvijo gibanja znotraj občin se bo delo policije enormno povečalo. Zapoved je namreč takšne vrste, da bo kršitev ogromno. Pa četudi jih morebiti ne bi bilo, se bo že nadzor tako strahovito povečal, da bo policija dejansko bolj obremenjena. Na Pohorju, kamor policisti ne zaidejo prav pogosto, so bili že opaženi v civilnih vozilih. 

Obvezne so maske, ki jih primanjkuje

Naslednja izjava policije bo zato takšna, kot jo arhitekti izrednih razmer želijo. Podatki o obremenjeni policiji, ki da je na robu zmogljivosti, bodo v povezavi s poplavo (točnih ali pa tudi ne, saj je vseeno) novic o migrantih tako še dodatni argument za prepričevanje tistih devetih poslancev, ki so potrebni za aktiviranje 37.a člena. Javnosti pa se seveda ves čas vceplja, da vojsko na meji potrebujemo, in zamolčuje, da za to ne potrebujemo 37.a člena. Ampak o tem sem že pisal.

"Oblast več kot očitno daje večjo težo represivnim ukrepom kot preventivi. Sam za to vidim več razlogov."

Drug razlog pa je povečanje občutka kriznih, izrednih razmer pri populaciji. Ukrep omejitve gibanja na občino je tako neživljenjski (razen pri tistih, ki živijo v mestnih občinah), da bo kršitev resnično ogromno. Saj res, da imaš trgovino v svoji občini, ampak ta je majhna, artikli so dragi in niti vseh nimajo, pa še kartico imaš od druge trgovine. In boš tako šel do te druge trgovine v sosednjo občino z zavedanjem, da kršiš odlok. Zato se boš počutil nelagodno, morebiti te bo strah. Običajni ljudje, ki niso lahkomiselni in zavestno kršijo predpise, tega ne počno z užitkom.

V to kategorijo ne sodi zgolj omejitev gibanja na občine, ampak tudi ukrep nošenja obraznih mask. Čeprav je vsako gospodinjstvu ob začetku uvajanja ukrepov v poštni nabiralnik prejelo zloženko, ki so jo izdali NIJZ, Ministrstvo za zdravje in Rdeči križ Slovenije, na kateri z odebeljenim tiskom piše, da uporaba mask ni priporočljiva kot zaščita pred COVID-19, in čeprav enako trdi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), mnenja strokovnjakov pa so kot vedno različna, nam je zapovedano prav to. 

Necenzurirano prenos
/
/

Psihoza nelagodja in strahu

Je sploh pomembno, ali maske varujejo ali ne? Pomembno je, da bomo sedaj vsi hodili naokrog zamaskirani, s čimer se bo dodatno povečal občutek kriznih, izrednih razmer. To, da mask primanjkuje, pravzaprav ni problem. Ko je ogrožen obstoj, nabave zaščitne opreme ne bi smeli prepustiti prostemu trgu in iznajdljivosti populacije. Ampak to je druga zgodba.

Četrti, v bistvu najmanj pomemben razlog je ta, da se je zmanjšal priliv od glob v proračun. S kaznovanjem kršiteljev odloka se bo vsaj del tega izpada povrnil.

Vzbuja se vsesplošna psihoza nelagodja in strahu. Policija bo v takih razmerah postajala vse bolj groba in bo pretiravala. Včeraj je Mariborčan v Mariboru vozil osebni avtomobil z napačno registrsko številko. Koprska registracija je bila dovolj, da je nasproti vozeče policijsko vozilo prižgalo rotacijske luči, polkrožno obrnilo in ga ustavilo. Ljudje so začeli fotografirati vozila z napačnimi registrskimi tablicami in ovajati sosede. Če bo ta kriza trajala predolgo, se bomo preselili nazaj v čas – v Vzhodno Nemčijo ali Romunijo.

Bartolo Lampret je nekdanji tiskovni predstavnik Policijske uprave Maribor in nekdanjega mariborskega župana Andreja Fištravca. Zdaj se ukvarja z odnosi z javnostmi. Je tudi občasni kolumnist Večera.

Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.