K Vučiću nosil tajne dokumente z urada, zdaj ima v Srbiji nov luksuzni dom

Damjan Žugelj, nekdanji direktor urada za preprečevanje pranja denarja v času tretje Janševe vlade, ki ga je parlamentarna preiskovalna komisija pred dnevi ovadila zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja, ima novo domovanje v Srbiji. 

Pred nekaj meseci se je namreč preselil v stanovanje v novi zgradbi v beograjski četrti Zvezdara, ki jo je prodajalec oglaševal kot "luksuzno novogradnjo" na "odlični lokaciji" blizu središča mesta. Stanovanja v tem objektu so bila na prodaj tudi za več kot 200 tisoč evrov. Medtem podatki iz Srbije razkrivajo, da Žugljevo tamkajšnje podjetje, na katerem je zaposlen za minimalno plačo, že nekaj let nima nobenih prihodkov.

Ti podatki so v interesu javnosti, ker je parlamentarna komisija ugotovila, da je Žugelj v mesecih pred volitvami v Srbiji in Sloveniji leta 2022 z urada odnašal dokumentacijo, označeno s 'tajno', jo prenašal čez mejo in izročal organom v Srbiji. Ti so se takrat z iskanjem in dostavljanjem podatkov, ki bi obremenili tedanjega opozicijskega politika Roberta Goloba, neposredno vpletali tudi v parlamentarne volitve v Sloveniji.  

Januarja 2024 je specializirano državno tožilstvo zoper Žuglja in pet njegovih sodelavcev na uradu vložilo zahtevo za sodno preiskavo, o kateri pa sodišče do danes še ni odločilo. Ena od osumljenih je tudi nekdanja vodja sektorja za sumljive transakcije na uradu Simona Kaučič, zdaj kandidatka SDS za poslanko v okraju Ljubljana-Bežigrad II.

Kaj vse je o Žugljevih operacijah v Srbiji ugotovila parlamentarna komisija? In kako je bilo Žugljevo delo na uradu povezano z državo, ki ji vlada Aleksandar Vučić? 

Preberite še:
Janšev direktor, ki je vohljal za Vučića, našel zatočišče v Srbiji

Množično brskanje po bančnih podatkih

Afera slovenski Watergate, ena od največjih zlorab ene od državnih institucij v zgodovini samostojne Slovenije, je izbruhnila spomladi 2023. Takrat je portal N1 razkril, da kriminalisti preiskujejo nekdanje vodilne na uradu, ker naj bi v postopku proti družbi Telemach nezakonito pregledali več kot 200 transakcijskih računov.

Povod za pridobivanje teh podatkov je predstavljala zgolj na enem listu stipkana anonimna prijava, napisana v angleškem jeziku, v kateri so bila podjetja iz skupine Telemach obtožena pranja denarja in davčnih utaj. Telemach je sicer del United Group, ki jo je takrat obvladoval Dragan Šolak, lastnik več medijev v državah nekdanje Jugoslavije. 

Urad pod vodstvom Žuglja je konec novembra 2021 sprožil postopek proti Šolaku, nato pa v treh tednih pridobil podatke o bančnih računih več kot sto podjetij in posameznikov, med njimi tudi Šolaka, Branka Čakarmiša, takratnega direktorja Pro Plusa, izdajatelja Pop TV in Kanala A, Tomaža Drozga, lastnika medijske hiše Adria Media, srbskega opozicijskega politika Dragana Djilasa ...

Po naših informacijah urad pred tem ni razpolagal z nobenimi indici, da bi ti ali drugi posamezniki, zajeti v njihovi preiskavi, prali denar ali bili povezani z drugimi kaznivimi dejanji. 

Preberite še:
"Ne morem izključiti, da so na uradu vzporedno zbirali podatke z bančnih računov"

Preiskava se je ustavila na sodišču

Ko je urad pridobil to množico podatkov, je skupaj s finančno upravo proti Šolaku vložil kazensko ovadbo. Toda tožilstvo je Žugljevo ovadbo zavrglo. Policija pa je nato začela preverjati, ali je pri tem prišlo do zlorabe položaja in ali je del zbranih podatkov dejansko izginil.

Že nekaj časa je jasno, da so bil ključne Žugljeve operacije na uradu vezane na Srbijo, kjer danes živi. Spomladi 2022 so bile namreč v obeh državah parlamentarne volitve. V mesecih pred tem pa sta si slovenski in srbski urad za preprečevanje pranja denarja vzajemno pomagale pri iskanju podatkov za blatenje vodilnih politikov tedanje opozicije.

Glavne tarče so bili Robert Golob, takrat še predsednik novoustanovljene opozicijske stranke Gibanje Svoboda, Đilas, njegov brat in Šolak. Slovenski urad za preprečevanje pranje denarja (UPPD) je tako že jeseni 2021 začel iskati podatke o Đilasovih bančnih računih v Sloveniji in drugih evropskih državah. Kmalu zatem pa je srbski UPPD po Balkanu začel pridobivati podatke o računih, transakcijah in poslih družbe GEN-I, ki jo je vrsto let vodil Golob.

Te sume je zdaj potrdila parlamentarna preiskava. Po njenih ugotovitvah je Žugelj iz urada odnašal dokumente, označene z oznako tajno, jih prenašal čez mejo in vročal tujim organom. Ugotovljeno je bilo tudi, da je urad posredoval zaupne podatke srbski finančni obveščevalni enoti (FIU).

Preberite še:
Koga vse je obveščal Žugelj

Kaj vse je Žugelj nosil v Srbijo

Kot je danes poročalo Delo, je Žugelj v letih 2021 in 2022 kar desetkrat odpotoval v Beograd. Na poti se mu je najmanj dvakrat pridružil tudi nekdanji član SDS Simon Starček, takrat zaposlen na Finančni upravi (Furs), pozneje pa ovaden kot eden od glavnih akterjev pri nakupu pravosodne stavbe v aferi Litijska. Žugelj za šest službenih poti v Srbijo ni oddal poročil, Starček pa za nobeno.

Parlamentarna komisija je tako opozorila na visoko verjetnost, da so bili podatki, ki jih je srbska FIU posredovala tik pred slovenskimi parlamentarnimi volitvami 2022, namenjeni političnemu vplivu.

Po poročanju Dela je pripravila naznanitev suma petih kaznivih dejanj, ki naj bi jih storili Žugelj in ostali vpleteni. Gre za zlorabo uradnega položaja, izdajo tajnih podatkov, ponarejanje listin, napeljevanje h kaznivim dejanjem in nevestno delo v službi.

Zadeva Telemach-Šolak je sicer le vrh ledene gore množičnih vohljanj urada za bančnimi podatki v obdobju, ko ga je vodil Žugelj. V letih 2021 in 2022 so bili tarče še Igor Zorčič, Andrej Saje, podpredsednik upravnega odbora Save Dejan Rajbar, predsednik uprave Športne loterije Luka Steiner, novinarji našega portala ... 

Preberite še:

Pakt Vućić-Janša za lov na Goloba in srbsko opozicijo

Kupuje stanovanja, ima pa podjetje brez prihodkov 

Kot že omenjeno Žugelj, ki je v času Janševe vlade pridobival obremenilne podatke o političnih in drugih nasprotnikih SDS, danes živi v Beogradu. 

Že v začetku junija 2022 je Žugelj v glavnem mestu Srbije odprl svetovalno podjetje AxisDamm, ki praktično ne posluje. V prvih nekaj mesecih je ustvarilo 7.000 evrov prihodkov. Medtem v letih 2023, 2024 in 2025 ni zabeležilo niti enega evra prometa. Kljub temu ima odprta dva bančna računa. 

Kot izhaja iz lanskoletnih računovodskih izkazov, ima srbsko podjetje enega zaposlenega, očitno gre za Žuglja. V lanskem letu je za njegovo plačo porabilo nekaj več kot 8.600 evrov. Ampak samo na papirju. Tega denarja si očitno ni izplačal.

Kako se torej Žugelj preživlja, iz javno dostopnih virov ni razvidno. Januarja letos pa je Žugelj spremenil tudi statut srbskega podjetja. Kot je razvidno iz dokumenta, je v Srbiji dobil identifikacijsko številko tujca.