Kako je Pop TV prikrojil zgodovino privatizacije: kdo je prodal Mercator

Na ponedeljkovem soočenju med Robertom Golobom in Janezom Janšo na Pop TV smo videli tudi njun dvoboj o privatizaciji. "Zakaj imamo danes kmetijstvo in prehrambeno industrijo v težavah? Ker je nekdo prodal in privatiziral Mercator. Ladje, Splošna plovba. Kdo? Zakaj nimamo več slovenskih ladij?" je Janšo izzval Golob. 

"Kdo je prodal Mercator?" mu je z vprašanjem vrnil Janša. Med besedno izmenjavo je dal vedeti, da je to storila Alenka Bratušek, predsednica vlade v letih 2013 in 2014. Nato je Golob omenil še Slovensko industrijo jekla (SIJ) in nekdanjo Novo KBM. S seboj je prinesel tudi seznam podjetij za prodajo iz leta 2007, torej iz časa prve Janševe vlade, in naštel vrsto podjetij, ki naj bi jih ta prodala. 

Na Pop TV so v rubriki Dejstva, ki jo objavljajo po vsakem soočenju, Golobove navedbe glede Mercatorja označili s "previdno", v delu, ki se tiče seznama za prodajo, pa kot netočne. Toda v utemeljitvi, ki so jo pri tem navedli, je mogoče najti več pomanjkljivosti in navedb, ki ne držijo. Janševih navedb niso posebej preverjali. Kdo je torej prodal Mercator, kdo pa nekatera ostala podjetja? 

Preberite še:
Preobrat: ko Janšo "ujamejo" z Izraelci, ta spremeni zgodbo in prizna

Mercator: država ga je prodala v času Janševe vlade

Mercator, največji slovenski trgovec, je v preteklosti dvakrat zamenjal lastnika:  

-       leta 2005, ko ga je država prodala Pivovarni Laško in Istrabenzu, in 

-       leta 2014, ko so ga Pivovarna Laško in banke prodale hrvaškemu Agrokorju. 

V času prve prodaje je vlado vodil Janez Janša, v času druge prodaje pa Alenka Bratušek.

Tu pridemo do bistvene razlike: Janševa vlada je imela neposredni vpliv na prodajo Mercatorja, saj je lastniški delež prodajala država. V času vlade Alenke Bratušek pa so prodajo vodile domače in tuje banke, ki so po sesutju tajkunskega imperija Boška Šrota postale največje lastnice Pivovarne Laško.

Poglejmo dejstva. Pod Janšo sta dobrih 30 odstotkov delnic Mercatorja brez razpisa prodala paradržavna sklada Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod). Takrat je Kad vodil Tomaž Toplak, eden od piscev gospodarskega programa SDS, in Marko Pogačnik, pozneje poslanec SDS. Na položaja so ju imenovali nadzorniki Kada in Soda, ki ju je imenovala prva Janševa vlada.

Kot je pozneje ugotovilo računsko sodišče, sta Kad in Sod deleža v Mercatorja prodala pod ceno, na hitro in brez ustrezne cenitve vrednosti delnic. Že tri tedne pred podpisom pogodbe, 12. avgusta 2005, se je Janša v premierskem kabinetu srečal s kupcema Mercatorja: Boškom Šrotom (Pivovarna Laško) in Igorjem Bavčarjem (Istrabenz). V istem obdobju so Laščani SDS prepustili časopisno hišo Delo, kjer je urednik postal Peter Jančič.

Preberite še:
Vsi so tiho, ko Štrancar z denarjem iz tujine plačuje propagando za SDS

Nova KBM: prvič jo je privatiziral Janša, drugič Cerar 

Iz vsega tega ni mogoče razbrati, zakaj so na Pop TV Golobovo izjavo, da je Janševa vlada prodala Mercator, označili kot previdno, ne pa kot točno, kar dejansko je. To so utemeljili z navedbo, da se je prodaja Mercatorja "vlekla od leta 2005 do leta 2014". A to ne drži.  

Prva prodaja Mercatorja, torej tista iz časa Janševe vlade, je bila namreč končana v nekaj tednih leta 2005. Nato sta vajeti v Mercatorju prevzela Šrot in Bavčar. Začetki druge prodaje Mercatorja, ki so jo Laščani izpeljali skupaj z bankami, segajo šele v konec leta 2008, ko jo je najprej oznanil Šrot. Nato so jo v več poizkusih (2011 in 2013) dokončali njegovi nasledniki. 

Podobno je bilo tudi pri prodaji Nove KBM, ki so jo na Pop TV pripisali Miru Cerarju. Drži, da jeCerarjeva vlada leta 2015 tedaj državno banko prodala ameriškemu finančnemu skladu Apollo. Toda osem let prej, leta 2007, je Novo KBM deloma privatizirala že prva Janševa vlada. Z javno prodajo delnic podjetjem in posameznikom je državni delež v banki z dobrih 90 znižala na slabih 49 odstotkov, česar na Pop TV niso omenili. 

Ta prodaja je takrat sprožila burne odzive v politiki. Eden najglasnejših kritikov delne privatizacije je bil tedanji poslanec Zares Matej Lahovnik, ki je državi očital, da bi za delnice morala iztržiti več. Kot je znano, so bile delnice, za katere so leta 2007 ljudje stali v vrstah, že dobrih šest let pozneje izbrisane.

Preberite še:
Brskala po bančnih računih, za nagrado jo SDS pošilja v parlament

"Kdo je SIJ prodal Rusom?" "A bejž' no"

Golob je na soočenju Janši očital tudi prodajo SIJ. "Ne boste vi meni o privatizaciji govorili. Slovenska industrija jekla je tik pred zlomom. Kdo ga je prodal? Kdo je prodal Rusom? Janez Janša," je govoril Golob, na kar mu je Janša odgovoril z besedami: "A bejž' no."

SIJ je leta 2007 prodala Janševa vlada, kar so potrdili tudi na Pop TV. Pri tem so navedli, da je to po mnenju računskega sodišča storila prepoceni, kar drži. Medtem na Pop TV niso posebej obravnavali Golobovih navedb glede Splošne plovbe. To je država pod Janševo vlado prodala istega leta kot SIJ, nemškemu kupcu pa šla na roko tudi s posebno davčno ugodnostjo. Kot smo že poročali, je Splošna plovba od lani v postopku likvidacije. 

Pri navedbah glede drugih prodaj je Golob očitno govoril o podjetjih, ki so bila na seznamu Janševe vlade za prodajo, a do teh v velikem delu ni prišlo. Iz posnetka soočenja smo razbrali, da gre za odlok o programu prodaje državnega premoženja v letih 2007 in 2008. Domnevati gre, da je imel prav ta dokument tudi v rokah.

Preberite še:
Serijske odpovedi operacij v kliniki, kjer dela odpuščeni novomeški ortoped

Kdo je ustanovil skupino za privatizacijo energetike? 

Omenjeni odlok je državni zbor z glasovi Janševe koalicije sprejel na izredni seji novembra 2006. Sejo so obstruirali poslanci opozicijskih strank LDS, SD in SNS. 

Dokument navaja 65 lastniških deležev v podjetjih iz različnih panog. Pri tem je Golob naštel tudi podjetja, ki so bila pozneje v prodajnih postopkih, a novega lastnika niso dobila (Peko), zaradi česar so na Pop TV njegove navedbe označili kot netočne. Janša pa je navedel, da "so nekatere prodaje bile tudi v času levih vlad", kar nesporno drži. Med njimi recimo NLB, Nova KBM (drugič), Abanka, Adria Airways ...

Kljub vsemu je nesporno dejstvo, da je mandat prve Janševe vlade zaznamovalo večje število privatizacij, ki jih Golob ni omenjal. Ob Mercatorju, Splošni Plovbi, Novi KBM in SIJ je država prodala še deleže v Alpini, Merkurju, Impolu, Iskraemecu, Primorju, SCT, Iskri Avtoelektriki, Jati Emoni in Tosami. V pomembnem delu je šlo za menedžerske odkupe podjetij, nekatere pa so pod drobnogled vzeli kriminalisti.

V istem mandatu je Janševa vlada ustanovila tudi delovno skupino za privatizacijo energetike na čelu s Holdingom Slovenske elektrarne (HSE). V Petrolu, kjer je največja lastnica država, pa so leta 2006 podpisali pismo o nameri za prenos bencinskih servisov v Sloveniji na podjetje, v katerem bi imel polovični lastniški delež ruski Lukoil.