Če sem se še prejšnji teden čudil, da nismo deležni veliko "novic" o migrantih, zdaj ugotavljam, da se bombardiranje v "medijih" ponovno povečuje. Žal ne gre za željo po informiranju, v ozadju so drugi nameni. Hmm, pa poglejmo.
Že nekaj dni je v obtoku ideja o aktiviranju 37.a člena Zakona o obrambi. Javnost tej ideji (še) nasprotuje, pomisleke ima opozicija. Velika ovira je tudi, da takšno odločitev sprejme DZ z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. Problem koalicije je, da ima skupaj s predstavnikoma manjšin le 52 glasov. Ob predpostavki, da bi bili na seji, kjer bi se odločalo o tem vprašanju, prisotnih vseh 90 poslancev, potrebuje koalicija tako še 8 opozicijskih glasov. Najbrž so znotraj koalicije tudi poslanci, ki tej ideji niso naklonjeni. Seveda se v vladi tega zavedajo, zato predloga o aktiviranju še niso poslali DZ. Po zadnjih potezah vlade lahko sklepam, da bi ga že zdavnaj, če bi bili prepričani, da bi bil izglasovan. Pa niso.
Potrebno je ustvariti sliko izrednih razmer in strahot, ki da nas čakajo, če ne bo prišlo do aktiviranja 37.a člena. S tem se vpliva na javno mnenje, da bi ljudje v čim večji meri podprli ta ukrep, vrši pritisk na opozicijo in konsolidira omahljivce v lastnih strankah. Zato lahko v prihajajočih dnevih pričakujemo še več "novic" o hordah, ki da nam grozijo z juga.
Vendar se strategija ne zadovoljuje zgolj z "novicami". Priča smo dosti bolj prefinjeni taktiki. Poleg že znane ofenzive strankarskih vojakov in vernikov ter spletnih trolov, smo priče tudi sofisticirani propagandi v na videz ideološko neopredeljenih spletnih medijih, čeprav že zgolj površen pregled naslovov prispevkov pove, kam pes taco moli. Pa si poglejmo tipičen primer.
Potrebno je ustvariti sliko izrednih razmer in strahot, ki da nas čakajo, če ne bo prišlo do aktiviranja 37.a člena. S tem se vpliva na javno mnenje, da bi ljudje v čim večji meri podprli ta ukrep, vrši pritisk na opozicijo in konsolidira omahljivce v lastnih strankah.
V članku s pomenljivim naslovom "Če Janša pripravlja državni udar, potem ga tudi večji del Evrope" avtor zagovarja aktiviranje z argumentom, da je vojsko aktiviral večji del demokratičnih evropskih vlad. Pri tem navaja primer Nemčije, ki "sledi načelu, da se vojaško osebje razporeja kot pomoč civilnim kapacitetam na več kritičnih področjih, ne le v zdravstvu. Vojska tako prevzema del logistike, ki je nujna za nadaljevanje normalnega življenja. Vojska znatno pomaga v boju proti koronavirusu še v mnogih drugih državah, med drugim so jo vpoklicale Avstrija, Švica, Španija, Francija, Poljska, Češka, Norveška, Madžarska, Grčija in Srbija, najbolj obremenjena pa je italijanska vojska. V pripravljenosti je tudi 20.000 kanadskih vojakov, ki bodo ob primeru hujše krize asistirali civilnim strukturam. Prav toliko vojakov na pomoč pri različnih nalogah pripravlja tudi Velika Britanija".
Če dobro preberemo zapisano in ne misel, ki jo vsiljuje avtor, ugotovimo, da "se vojaško osebje razporeja kot pomoč civilnim kapacitetam". Hja. Kaj je s tem narobe? Nič! Pohvalno in pričakovano. Keč je v tem, da lahko pri nas vojska to počne že zdaj, pa je ni še nihče za to aktiviral. Za takšno delo ne potrebuje nobenih izrednih pooblastil. Zakaj pa ne, mimogrede, če je situacija resna?
Zakon o službi v slovenski vojski v 23. členu namreč določa, da Slovenska vojska glede na svojo organizacijo in opremljenost sodeluje pri zaščiti, reševanju in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, skupaj z drugimi silami za zaščito, reševanje in pomoč (podobno, a v krajši obliki določa tudi 37. člen Zakona o obrambi). Da je epidemija koronavirusa prav taka zadeva, nam pove 8. člen Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki med naravne nesreče šteje tudi množični pojav nalezljive človeške bolezni.
Problem arhitektov te poteze je prvi odstavek 83. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Če vojska deluje v okviru tega zakona, je podrejena Civilni zaščiti! Če deluje po 37.a členu, pa je samostojna! Policijo le obvešča.
Problem arhitektov te poteze je prvi odstavek 83. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki določa pristojnosti odločanja: "Če pri zaščiti, reševanju in pomoči sodelujejo vojaške enote, njihovo delovanje vodijo vojaški poveljniki v skladu z usmeritvami pristojnega poveljnika Civilne zaščite oziroma vodje intervencije." Ha! Poglejmo to še enkrat. Če vojska deluje v okviru tega zakona, je podrejena Civilni zaščiti! Če deluje po 37.a členu, pa je samostojna! Policijo le obvešča.
Ob napovedi vložitve predloga je notranji minister povedal, da ne želijo poslati tankov na ulice in da gre izključno in samo za varovanje naše meje s Hrvaško. Asistirala mu je njemu podrejena policija, ki je nemudoma dodala za policijo vsake države nenavadno misel, da bi bila vojska z dodatnimi pooblastili dobrodošla pomoč policiji za delo na meji in da se trudi urejati varno pot voznikom tovornih vozil iz različnih držav v konvojih. Opa! To potrebuje malce več pozornosti.
Z vso resnostjo si upam trditi, da policija že dolgo ni bila tako malo obremenjena, kot je danes. Ni koncertov, športnih dogodkov, pravzaprav nobenih javnih prireditev, kjer drugače policija skrbi za varnost. Nimam statističnih podatkov, a verjetnostni račun pravi, da kadar je na cestah bistveno manj vozil, je tudi manj prometnih nesreč. Letalskega potniškega prometa sploh več ni. Ljudje se zadržujemo doma, kar pomeni, da je zagotovo manj tatvin in manj vlomov. Mogoče v policiji še tega niso ugotovili, ampak potreba po njenih storitvah se je trenutno zmanjšala. Drugo vprašanje pa je, kako učinkovita je pri razporejanju resursov.
Izjava o urejanju varnih poti pa je ena velika fora. Čeprav zgleda, kot da živimo v filmu, to (še) ni film Mad Max. Če je to tako velik problem, pa lahko vojska spremlja konvoje. Izkušnje s tem imajo. Kako je že zapisal zgoraj citirani avtor o Nemčiji? Tam vojska prevzema del logistike.
Za konec si poglejmo, kaj ta famozni 37.a člen sploh pomeni. Vojaki pri širšem varovanju državne meje izvajajo naslednja pooblastila in naloge:
1. opozarjajo;
2. napotujejo;
3. začasno omejujejo gibanje oseb;
4. sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic.
Pooblastila iz 1., 3. in 4. točke izvajajo pod pogoji, ki so predpisani za policiste. O opravljenih pooblastilih in nalogah nemudoma obvestijo policijo. Hmm. Baje lahko vojska izvaja določena pooblastila, ki jih določa Zakon o nalogah in pooblastilih policije. Pri tem naj bi za vojake veljale enake omejitve kot za policijo. V Zakonu o nalogah in pooblastilih policije bomo zaman iskali "sodelovanje pri obvladovanju skupin in množic". Kaj za vraga to pomeni? Če tega pooblastila ni med policijskimi pooblastili, kako jih bodo potemtakem vojaki izvajali pod pogoji, ki so predpisani za policiste?
Zanimivo je tudi, da morajo policisti po Zakonu o organiziranosti in delu v policiji za izvajanje policijskih pooblastil opraviti izpit, vojaki pa, kot kaže, ne. Pooblastilo "obvladovanje skupin in množic" se lahko uporabi tudi pri protestih, demonstracijah. Že vidim, kako mi bodo nekateri kontrirali, da to pooblastilo velja le pri širšem varovanju državne meje. Kaj pa je "širšo varovanje državne meje"? Tega izraza, razen v Zakonu o obrambi, ni v zakonodaji. Po nekaterih interpretacijah se lahko šteje območje celotne države. Ustavna odločba št. U-I-28/16 pa pravi, da "konkretne varnostne razmere določijo tako področje kot tudi območje delovanja SV". Bodimo pozorni na ta pojma! Območje pomeni ozemlje, področje pa dejavnost. Če je bilo ob sprejemanju 37.a člena vprašljivo le območje, je ustavno sodišče pooblastilo v bistvu še razširilo.
Ha! Pa smo tu. Poglejmo si hipotetično situacijo. Protesti v mestu. V javnosti zaokroži informacija, ki se kasneje izkaže za dezinformacijo, da se med protestniki nahajajo tudi tujci, ki so nezakonito prešli državno mejo. Je dovoljena uporaba vojske za obvladovanje skupin in množic? Menim, da v taki situaciji je. Konkretne varnostne razmere določijo tako področje kot tudi območje delovanja vojske!
Da povzamem – obstoječa zakonodaja je dovolj dobra za uporabo vojske v trenutni situaciji. Podobna je ureditvam držav, s katerimi se tako radi primerjamo – Nemčiji in Avstriji. Aktivacija 37.a člena ima nek drug namen.
Ali kot je pomenljivo ugotovila Padmé Amidala: "So this is how liberty dies."*
Bartolo Lampret je nekdanji tiskovni predstavnik Policijske uprave Maribor in nekdanjega mariborskega župana Andreja Fištravca. Zdaj se ukvarja z odnosi z javnostmi. Je tudi občasni kolumnist Večera.
* Na takšen način umre svoboda.
