Volivci leve sredine v mestih ostali doma, SDS osvojila "rdečo trdnjavo"

V slovenski volilni matematiki je že vrsto let eno temeljnih pravil, da je leva sredina tradicionalno močnejša v največjih mestih, stranke desnice pa v manjših krajih in na podeželju. Leta 2022 so Gibanju Svoboda prepričljivo zmago na volitvah prinesla mesta, saj je bila tam udeležba višja kot v nekaterih trdnjavah SDS. 

Toda letos je bilo drugače. Medtem ko je desnica neverjetno učinkovito mobilizirala podeželje, je pomemben del volivcev v mestih, ki je pred štirimi leti Janeza Janšo pomagal spraviti z oblasti, tokrat ostal doma. 

To potrjuje več podatkov. Med 17 volilnimi okraji, ki so letos zabeležili največji padec udeležbe, je kar 14 mestnih. Medtem ko SDS leta 2022 ni slavila zmage v nobenem od večjih mest, ji je letos uspelo osvojiti mestna okraja Ptuj in Velenje. Torej tudi mesto, ki že več desetletij velja za "rdečo trdnjavo". 

Zakaj so mesta tokrat v večji meri ostala doma? Kateri okraji so se po štirih letih obarvali v rumeno barvo SDS? Kje je bil obrat v desno najbolj izrazit? In kje je desnica dobila dodatne volivce, s katerimi je prvič v tem stoletju prebila magično mejo pol milijona glasov?

Preberite še:
To so volišča, kjer sta Svoboda in SDS dobili rekordne odstotke glasov

SDS je mobilizirala svoje trdnjave, leva sredina pa ne

Na tokratnih parlamentarnih volitvah je bila udeležba blizu rekordne iz leta 2022. Po najnovejših podatkih je bila nekaj manj kot 70-odstotna. Kljub temu je prišlo do nekaterih pomembnih premikov.

V veliko večjem številu so se volitev udeležili volivci iz tradicionalno desnih okrajev, kot so Ptuj 1 in 3, Lenart, Novo mesto 1, Šentjur, Slovenske Konjice in Škofja Loka 2. V vseh naštetih okrajih je SDS dosegla neprimerljivo boljši rezultat od povprečja države, Svoboda pa podpovprečnega. In točno iz teh podeželskih okrajev prihajajo tudi poslanci SDS. 

Gre torej za trdnjave te stranke, v katerih ji je uspelo v večji meri mobilizirati volivce kot leta 2022. Obratno se je zgodilo v tradicionalno levih, mestnih okrajih, kjer so povsod beležili nižjo udeležbo kot leta 2022. V Ljubljana Bežigrad 2 je bila ta na primer manjša za več kot sedem odstotnih točk, v Ljubljana Center za 6,5-odstotne točke, v Sežani pa za dobrih šest odstotnih točk. 

V teh okrajih so Svoboda, SD in Levica z Vesno pričakovano osvojili poslanska mesta. Toda v primerjavi z letom 2022 je predvsem vodilna stranka zbrala manj glasov. To pa je pomembno prispevalo k slabšemu končnemu rezultatu.

Preberite še:
Golobu je uspel čudež, a vsaka nova vlada bo šibka #komentar

Nižja volilna udeležba v mestih

Kot že omenjeno, je med 17 slovenskimi okraji, ki so na volitvah zabeležili največji padec udeležbe, kar 14 mestnih. O tem, kako pomembni so ti okraji za levi politični pol, priča podatek, da je tam v povprečju dosegel kar 60-odstotno podporo, desni pol pa le 31-odstotno. Nižja udeležba v teh okrajih je zato toliko bolj prizadela levi pol.

Tu pridemo do ključnega vprašanja: zakaj so ljudje v mestih, tudi v Ljubljani in Mariboru, ostajali doma? Možnih je več razlag, za zdaj nepreverjenih. 

Prva je dejstvo, da je bil mobilizacijski motiv za prebivalce mest leta 2022 vendarle drugačen kot letos. Takratne volitve so bile namreč tudi referendum o ukrepih za vodenje epidemije, ki so v obdobju 2020-22, recimo pri zaprtju javnega življenja, v večji meri prizadeli prebivalce mest kot podeželja. 

Iz tega lahko izpeljemo drugi možni razlog: da so stranke leve sredine v večini odpovedale pri terenski mobilizaciji, ki so jo v teh mestih delale na terenu. Špekulirati je mogoče tudi o razlagi, da so nekateri volivci leve sredine, predvsem Gibanja Svoboda, glasovanje bojkotirali zaradi nestrinjanja s potezami in načinom dela ljubljanskega župana Zorana Jankovića, a o tem empiričnih dokazov za zdaj ni. 

Preberite še:
Kdo voznikom cistern ni dovolil, da na Petrolove "pumpe" vozijo nafto

"Desnega vala" ni bilo, leva sredina je osvojila več okrajev

Toda dobra novica za levosredinski pol je, da v nedeljo nismo bili priča "desnemu valu". 

Podrobna analiza rezultatov in njihova primerjava z letom 2022 namreč kaže, da desnica ni serijsko osvojila okrajev, ki so od nekdaj bolj naklonjeni levemu polu.

V resnici je prišlo do bolj ali manj enakomernega premika volilnega telesa z levega proti desnemu polu, kar je bilo po štirih letih levosredinske vlade tudi pričakovano. Izrazito levi okraji so ostali levi. V tistih okrajih, ki jih je Svoboda leta 2022 osvojila in iztrgala iz rok desnega pola, pa se je stanje vrnilo na "tovarniške nastavitve". Takšen primer je recimo tradicionalno desni okraj Ajdovščina, kjer je pred štirimi leti slavila Svoboda. 

A tudi pri tem obstaja pomembna razlika. Če je Svobodi in drugim levosredinskim strankam leta 2022 s skokovitim naskokom uspelo premagati desne stranke, je bil tokratni obrat veliko manj izrazit. 

Rezultati po volilnih okrajih

Kateri okraji so šli v desno

Koliko okrajev, ki so še leta 2022 pripadali levemu polu (Svoboda, SD, Levica+Vesna, Prerod, Pirati in Mi socialisti), je torej tokrat osvojil desni pol (SDS, NSi+SLS+Fokus, Demokrati in Glas upokojencev)? Skupaj jih je bilo 21. Do najbolj očitnega preobrata je prišlo v okrajih Kamnik, Domžale 1, Krško in Ljubljana Vič - Rudnik 4. 

Desni pol, ki je leta 2022 osvojil le 19 okrajev, jih je tokrat okoli 40 okrajev. To je še vedno manj kot polovica vseh. Toda pozor: v teh okrajih je bila udeležba nadpovprečna, saj je presegla 71 odstotkov. Medtem je bila udeležba v okrajih, kjer je slavila leva sredina, nižja od 68 odstotkov. 

Tu se torej skriva velik del dodatnih glasov, s katerimi je SDS v primerjavi z letom 2022 nadoknadila razliko do levega pola. Skupaj z dejstvom, da je skoraj šest odstotkov glasov, ki so jih osvojili Prebiličev Prerod, Pirati in Kordiševi socialisti, šlo v nič, saj te stranke niso prešle parlamentarnega praga.