Le voliti je treba. In imeti v glavi, da bo izbira odzvanjala v zgodovini.

"Vstopi v zlato mesto, tvoja prisotnost ga črni. Občuduj njega veličino, le-ta hitro mini. Prinesel si greh v raj in pogubil si naš svet." (iz fantazijske računalniške igre Zmajeva doba: Izvor)

Praznik demokracije je tik pred vrati, le še kak dan in Slovenija bo odločila. Vedeli bomo, kdo nas bo vodil ali pa nam vladal naslednja štiri leta. Po anketah še vedno visoko kotira stranka "ne vem", trenutno ji obetajo vsaj tretje mesto in bo jeziček na tehtnici, kdo - če sploh kdo - bo lahko sestavil naslednjo vlado.

Izbira ni lahka, saj imamo na izbiro kar 19 strank na 15 različnih listah. Kandidatov je ogromno, možnosti več, kot jih lahko prebavi povprečen politični fanatik, ki mu branje portalov in analize vzamejo zgolj 16 ur na dan. Da bi si lahko ustvaril primerno mnenje, moraš biti najmanj profesionalec in ti ne morejo spati. Izjemno odgovorno odločitev, kdo bi bil najprimernejši, kdo ima najboljšo ekipo in predloge, moramo sprejemati skoraj na slepo.

Tako veliko težavo je zato potrebno razrezati na manjše kose. Kljub poplavi strank in različnih možnosti je možno izluščiti dve ključni različici, ki ji ne more nasprotovati niti doktor logike. Nov mandatar bo bodisi Janez Janša bodisi Nekdo Drug. Ko enkrat ugotovimo, da tretje možnosti pač ni, stvari postanejo malenkost lažje. Namreč: če Janša ne bo mandatar, bo sedel v opoziciji in z njim bodo sedeli vsi tisti, ki delajo zanj.

Preberite še:
Paraudba desnice nas vsak dan zasuva z blatom, ker ne želi, da gremo volit

Kdor hoče privatizacijo zdravstva in tuje gospodarje, naj obkroži SDS

Kdor pred temi volitvami še ni odločen, naj zato pri sebi tehtno razmisli. Bi ga motilo, če bi državo spet vodili s Trstenjakove? Bo podprl vpletanje tujih obveščevalnih agencij v državo? Prodajo ključnih podjetij dobro povezanim posameznikom v zameno za donacije? Gradnjo medijskega enoumja po vzoru sosednje Madžarske? Privatizacijo zdravstva, kjer bodo politično povezani zasebniki pobrali smetano, javne bolnišnice z najtežjimi pacienti pa bodo v najboljšem primeru večna gradbišča?

Kogar to ne moti, kdor vse to podpira, naj v nedeljo ponosno stopi na volišče. Z desnico naj obkroži stranko SDS, pozdravi zmago in štiri leta stoji za svojo odločitvijo. Pozdravi naj tuje gospodarje in jim tako dobro služi, da bodo še vnuku dovolili peti slovenske pesmi. 

Tistim ostalim pa izbira tudi ni več tako težka. Stranka SDS ima tri krila - poleg matične stranke sta to še NSi in Demokrati. Obe po ovinkih in z dejanji jasno kažeta, da bosta sodelovali le z Janezom, delali za Janeza in si gradili mnenja po njegovem nareku. Na volitve gredo zato, da bi polovili volivce z moralnim mačkom - tiste, ki vedo, kako poguben bo Janez za Slovenijo, ampak si želijo kritje, da vsaj niso glasovali zanj.

Če odštejemo Resnico, za katero nihče v resnici ne ve, kaj in koga vse prinaša na plano, nam ostanejo tri vladne stranke (GS, SD, Levica) in morda še kdo, to je pa tudi vse. Kogar bi Janez motil, naj izbira med njimi. Izbira ni več tako težka, saj jih ni več dosti. Imamo tudi nabor manjših strank, ki nimajo realnih možnosti za preboj v parlament. Nekatere med njimi bi morda paktirale z Janezom, druge nikakor, ampak vsem je skupno, da na končni tehtnici ne bodo stale. O novem mandatarju bodo odločale le stranke s poslanci.

Preberite še:
Slovenska Cerkev v postelji z ljudmi, ki so škofu brskali po bančnem računu

Tudi glas za stranke, ki ne bodo prišle v DZ, je glas za Janeza

V nedeljo zvečer, najkasneje v ponedeljek zjutraj, bo vse jasno. Jasno bo, kdo ima koliko sedežev in vedeli bomo, ali bo mandatar Janez ali ne. Takrat bo prepozno, naša odločitev bo dokončna in krojila bo usodo naše države. Kdor ni podprl katere od strank, ki je imela vsaj realne možnosti priti v parlament in ne bo pomagala pri Janezovi vladi, je v resnici podprl Janeza.

Noben protest, kolesarjenje, stavka, tožba ali karkoli drugega takrat ne bo več pomagalo. Od tistih, ki niso tega niti poskusili preprečiti, takih stvari niti nočemo. Namreč: kogar ni prepričalo paktiranje s Trumpom, Netanjahujem in Orbanom, dopusti z dobavitelji iz zdravstva, afere z maskami in torakalnimi kirurgi v ekipi za odziv na epidemijo, polivanje gnojnice iz pristranskih medijev, propagandna vojna proti vsakemu najmanjšemu kritiku, zlorabljanje institucij in udbaška taktika z najemom tuje obveščevalne agencije za vmešavanje v volitve, ga tako ali tako ne bo prepričalo nič.

Če kdo še vedno ni prepričan, potem v resnici globoko v duši podpira Janeza in si vse to želi. Želi si, da bi bil ničvreden tlačan njegove visokosti. Naj ima vsaj toliko integritete, da si to prizna. Kdor je za vse to, naj jasno pove, kako to podpira in potem še voli zanj. Laganje samemu sebi je škodljivo, lahko še bolj kot laganje drugim.

Naporno je, zelo je naporno, toda dejansko imamo isto izbiro, kot smo jo imeli pred štirimi leti. Lahko izberemo neko možnost, ki nam ni povsem všeč. Je dokaj dolgočasna, nima ravno naše sanjske ekipe in dela napake, ampak čez čas jo bomo lahko tudi zamenjali s čim boljšim. Lahko izberemo tudi drugo možnost, kjer se potopimo v gnojnico.

Preberite še:
Ko vplivneži v službi politike širijo lažne novice, imamo problem

Tudi v ZDA in na Madžarskem so izbrali in zdaj nosijo posledice

Nismo edini, ki smo imeli tako možnost. Imeli so jo tudi v ZDA pred približno letom in pol, izbrali so drugo možnost. Posledice nosimo vsi, najnovejša je nova runda inflacije zaradi krize v Hormuški ožini. Tako možnost so imeli tudi na Madžarskem in se leta 2010 odločili, da dajo Orbanu še eno možnost pokazati, kaj zmore. To jim je pokazal tako dobro, da zdaj glasno govorijo o izstopu iz Evropske unije. Zahteve po vladavini prava so zanj namreč prehude.

Isto izbiro so imeli tudi v Izraelu, v Turčiji, pred 20 leti v Venezueli, pred 60 v Argentini in vsi ti so se odločili, da bodo nagradili ceneni populizem, grajen na sovraštvu. Odločili so se izbrati slabšo možnost, ker alternativa ni bila popolna. Rezultat ni izostal, v vseh primerih je bila zgodba enaka: propad. Ta je bil včasih hiter, včasih počasen, ampak vedno neizbežen.

Imamo možnost, nič ni izgubljenega. Le voliti je treba in imeti v glavi, da bo odločitev odzvanjala v zgodovini. Lahko smo še eno opozorilo več, kaj se zgodi, ko napačnim ljudem pustimo preveč, ker izbira na drugi strani ni bila točno to, kar smo želeli. Lahko tudi še enkrat pokažemo, da smo iz drugačnega testa in se na napakah kaj naučimo.

V demokraciji nimamo izgovora, da so nas v nekaj prisilili. Naše odločitve so naše in če z njimi potopimo državo, smo za to odgovorni sami. Moralni maček, kako smo v resnici želeli nekaj malenkost drugačnega, ne reši kaj dosti, če smo prav mi v zlato mesto prinesli črnino, greh in pogubo.

Odgovoren vikend vam želim!

Preberite še:
Kaj bi nas moralo naučiti leto 2025? Da je SDS slovenska MAGA

O avtorju:

Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.

Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.