Golobova evolucija ali Janševa revolucija. Kaj bomo izbrali?
Prvič v zgodovini naše demokracije smo priča poizkusu mednarodnih paraobveščevalnih in kriminalnih struktur, da bi pred volitvami vplivale na javno mnenje v Sloveniji.
V svetu, kjer so na pohodu avtoritarci, lažne novice in vojne, so volitve privilegij, ki ga večina človeštva nima. Demokracija je vedno bolj redka rastlina. Še leta 2010 je bilo po podatkih Economist Intelligence Unit na svetu 79 držav, ki jih je mogoče označiti za demokratične, lani pa le še 71. Zamislimo se nad naslednjim podatkom: v dveh tretjinah držav na svetu so na oblasti hibridni ali avtoritarni režimi, kjer imajo običajno nepoštene volitve ali pa jih sploh nimajo.
V Sloveniji si na začetku 90. let nismo priborili le države, ampak tudi demokracijo. Šlo je za proces, ki je trajal več stoletij. Zelo veliko zgodovinskih okoliščin nam je moralo iti v prid, da smo prebivalci Slovenije dobili pravico sami odločati o svoji usodi. In v tem svetu je nikakor ne smemo jemati kot samoumevno.
V nedeljo so pred nami volitve, ki verjetno še nikoli niso bile tako prelomne. Skoraj 1,7 milijona državljanov, ki imajo volilno pravico, ne bo odločalo le, kdo bo vodil državo, ampak tudi, po kateri poti bo ta šla naprej. V igri ni le izbira med koalicijo Roberta Goloba in desnim blokom Janeza Janše, ampak še precej več.
V politični atmosferi, ki bržčas še nikoli v 35-letni zgodovini države ni bila tako razgreta in polarizirana, bomo odločali o preobrazbi in načinu delovanja države, ki je pred številnimi razvojnimi izzivi. Možni izbiri sta v resnici le dve: Golobova evolucija Slovenije kot proevropske liberalne demokracije ali populistična, iliberalna in revanšistična revolucija, ki jo v svoji viziji države napoveduje Janša. Z Alešem Hojsom, Žanom Mahničem, Zdravkom Počivalškom in drugimi člani ekipe iz obdobja 2020-22.
Prva ali druga republika. Tu srednje ali tretje poti pač ni.
Preberite še:
Le voliti je treba. In imeti v glavi, da bo izbira odzvanjala v zgodovini.
Odločamo tudi o divji privatizaciji zdravstva
Če verjamete, da je Slovenija država, kjer marsikaj ne deluje tako, kot bi moralo, a je vse to mogoče popraviti z reformami nekaterih podsistemov (zdravstvo, javni sektor, dolgotrajna oskrba) in boljšim delovanjem obstoječih institucij, boste dali glas eni od strank Golobove koalicije.
Če verjamete, da je Slovenija v vseh segmentih propadla in zavožena država, katere ostanke je treba najprej dokončno porušiti zato, da jo bomo pod Janševim vodstvom vrnili na tovarniške nastavitve iz leta 1991, je prava izbira za vas SDS.
Za nami je najbolj brutalna in umazana volilna kampanja v zgodovini Slovenije. To je bilo za pričakovati, ker gre za verjetno zadnje tranzicijske volitve.
Na tem mestu smo namreč že pred mesecem dni zapisali, da je zgodba teh volitev odločanje o divji privatizaciji zdravstva. Ali kot je v intervjuju za naš medij dejal Erik Brecelj: "Najprej smo privatizirali podjetja, ki smo jih prodali ali tajkunom ali tujcem. Banke smo sanirali zato, da se nam zdaj od tam režijo, kakšni nesposobneži in bedaki smo, ne da bi pomislili, da bi mogoče državljanom vrnili ta denar. ZZZS je s sedmimi milijardami evrov v javni zdravstveni blagajni še edina pogača, ki jo je treba razrezati."
Tudi tu je izbira jasna. Na eni strani je sedanja koalicija, ki se je ob vseh pomanjkljivostih in številnih napakah vendarle odločila sedanji sistem v zdravstvu spremeniti, javno pa jasneje ločiti od zasebnega. Kako hitro in uspešno to počne, mora biti ves čas stvar razprave. A osnovni namen in končni cilj je jasen. In nesporno dejstvo je, da je koalicija s tem dregnila v interese lobija zdravniških baronov.
Preberite še:
Paraudba desnice nas vsak dan zasuva z blatom, ker ne želi, da gremo volit
Še vedno ne vemo, kdo je plačal Izraelce
Na drugi strani je desnica, ki je okrog sebe zbrala Cerkev, zdravniške, delodajalske in kmečke organizacije. Njen cilj je le en: da sedanje stanje v zdravstvu pod geslom "denar sledi pacientu" ostane takšno, kot je. Interes slovenske desnice je žal popolnoma enak interesom, ki jih imajo divji privatizatorji slovenskega zdravstva.
Beri: metanje denarja v zdravstveni sistem, ki ne bo krajšalo čakalnih vrst, ampak zgolj stimuliralo zdravnike, da čim več operacij in posegov opravijo za zasebnike. To je pot, ki smo jo že videli, pomeni pa konec javnega.
Kampanjo sta v zadnji fazi zaznamovala še dva momenta. Prvi je razkritje Janševih stikov s paraobveščevalci izraelskega podjetja Black Cube, znanega po črnih operacijah v nekaterih evropskih državah v času volitev.
Prvič v zgodovini naše demokracije smo priča jasnemu poizkusu mednarodnih paraobveščevalnih in kriminalnih struktur, da bi pred volitvami vplivale na javno mnenje v Sloveniji. Pri tem še vedno nimamo odgovora na ključno vprašanje: kdo je plačal angažma Izraelcev, ki že vrsto let sodelujejo z Viktorjem Orbanom?
SDS, ki je sama obremenjena s številnimi korupcijskimi aferami iz preteklosti, želi z posnetki operativcev iz Black Cube volitve spremeniti v "referendum o korupciji". A protislovje je naslednje: na teh posnetkih so tudi ljudje, ki so do funkcij in donosnih poslov z državo prišli v času zadnje Janševe vlade.
Preberite še:
Preobrat: ko Janšo "ujamejo" z Izraelci, ta spremeni zgodbo in prizna
Čudne igre s Petrolom
Drugi moment, naftni šok zaradi vojne v Iranu, ki jo je sprožil idol velikega dela slovenske desnice Donald Trump, nam je lepo pokazal, kako deluje slovenska politično-medijska krajina. Krivi so vsi drugi, le naftna trgovca, ki obvladujeta 85 odstotkov trga, s tem pa tudi celotno njegovo logistiko, ne.
Ali drugače: ali je dejstvo, da Petrolove cisterne očitno ne vozijo tako pogosto, kot bi morale, ob vseh sistemskih težavah te države res vredno cele ure zadnjega soočenja predsednikov strank pred volitvami? Zdi se, kot da Petrola, ki mu je država omogočila prevlado na trgu, najboljše lokacije ob avtocesti in obratovanje trgovin ob nedeljah, v tej zgodbi sploh ni.
Istega Petrola ni nihče vprašal po zdravju, ko je po nedavnem dvigu minimalne plače napovedal selitev večjega števila menedžerskih služb na Hrvaško. Si predstavljate, kakšen vihar bi nastal na Hrvaškem, če bi v Ini napovedali selitev menedžmenta v Ljubljano? Mogoče pa bomo kdaj vendarle izvedeli tudi, kdo vse v slovenski politiki se je v teh mesecih spečal s kapitalom okrog Petrola.
V vsakem primeru velja ponoviti še enkrat. Pred nami so prelomne volitve. In pravica voliti je privilegij. Izkoristite jo.