"Skrbi me, kam to vodi." Bilo je v začetku oktobra, dan po protestnem shodu, med katerim je policija središče Ljubljane zalila z ogromnimi količinami solzivca, uporabila vodni top in plinske naboje. Med razpravami, ali je šla predaleč ali ne, me je poklicala oseba, ki odlično pozna razmere v slovenski policiji: "Vem, da bo slišati čudno, ampak kmalu največji problem policije ne bo več Anton Olaj."
Že od prej sem vedel, da moj sogovornik nima – milo rečeno – najboljšega mnenja o generalnem direktorju policije. Anton Olaj govori, da umika politiko iz policije, v resnici pa ji vanjo odpira vrata. Že od prihoda na policijo na najvišje položaje nastavlja ljudi brez ustreznih kompetenc. Najbolj vpijujoč primer je imenovanje šefice Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), ki je po lastnih besedah kot kriminalistka "zagotovo napisala več kot nič ovadb".
Olaj slepo sledi vsem navodilom Aleša Hojsa, ki med protesti skupaj z Žanom Mahničem sedi v operativnem štabu policije. Zakaj torej za mojega sogovornika ni več največji problem? "Ker se bo pod to oblastjo v policiji razmahnila kultura prekomerne uporabo sile. Ta oblast jo spodbuja in ta težava bo ostala tudi po njeni zamenjavi. Tudi, ko Olaja že zdavnaj ne bo več. Obstajajo policisti, ki zelo radi uporabljajo silo. Ko duha izpustiš iz steklenice, ga je težko zapreti nazaj," mi je odgovoril.
In na te besede o duhu in steklenici sem se spomnil, ko sem prebral zadnjo novico o Branku Simonoviču, poslancu DeSUS, ki v parlamentu že leto dni skupaj s svojimi kolegi zagotavlja ključne glasove za preživetje vladajoče koalicije.
Smo končno izvedeli Simonovičevo skrivnost?
Za kaj gre? Simonoviča v različnih zadevah pravno zastopa odvetniška pisarna Neffat, ki zdaj po poročanju Pop TV za ministrstvo za okolje in prostor pripravlja tudi spremembe gradbene zakonodaje. Te bodo – kako prikladno – šle na roko tudi Simonoviču. Omogočile mu bodo namreč legalizacijo njegove črne gradnje v Semedeli nad Koprom, zaradi katere je že pred leti izbruhnila odmevna afera.
A to še ni vse. Prvotna ustanoviteljica iste pisarne je Branka Neffat. Gre za znano odvetnico in članico DeSUS, ki naj bi imela v začetku leta pomembno zakulisno vlogo pri spodkopavanju takratnih načrtov Karla Erjavca, da stranko odpelje v vlado Koalicije ustavnega loka (KUL). Da mu to ni uspelo, gre največji del zaslug poslancem, tudi Simonoviču. Zanj so znali v DeSUS povedati, da se o vseh pomembnejših odločitvah posvetuje z Neffatovo, ki si je – še eno naključje - od nekdaj dobra tudi z ministrom za okolje Andrejem Vizjakom. Njen sin Domen Neffat, zdajšnji šef odvetniške pisarne, pa že leta skrbi za pravne posle DeSUS.
Preberite še:
Proračunski denar prek poslanca Madžarov v žepe vplivnežev DeSUS
Krog povezav nam razkriva sume politične korupcije, s katerimi bi lahko morda dokončno pojasnili tudi kopernikanski obrat v političnih stališčih Branka Simonoviča. Poslanec z Obale je še nedolgo nazaj gravitiral v levi del DeSUS, danes pa je največji podpornik desne vlade.
Kaj si o tem mislijo njegovi volivci iz Izole, Simonoviča v zadnjih mesecih njegove politične kariere že zdavnaj ne zanima več. Pred dnevi je ustavni sodnik tudi zaradi Simonovičevega glasu postal Rok Svetlič, ki je po zatrjevanju dveh uglednih pravnikov na enem od posvetov pri ministru Hojsu govoril o "streljanju migrantov".
Preberite še:
Če Tanja Fajon računa na DeSUS, se je že uštela #analiza
Če minister ponižuje ljudi, jih bo tudi inšpektor
Vsaj do zdaj se ni vedelo, ali je Simonovič res doživel razsvetljenje, ali mu je kdo – prosto po Vizjaku – "strl jajca", ali pa mu je obljubil, da mu bo rešil kakšnega od problemov. A zgodba o trikotniku med poslancem, odvetniško pisarno in ministrom je zanimiva še zaradi enega vidika. Pokaže nam, kako duhovi iz steklenic ne uhajajo le na policiji, ampak v vseh podsistemih družbe.
Minister za okolje je namreč pripravo zakonodaje, ki bo vplivala na stotine milijonov evrov investicij, zaupal kar zunanji odvetniški pisarni. Lastno službo, ki se je do zdaj ukvarjala s tem, je raje razpustil. Kdo vse od lobistov in drugih oseb ga obiskuje v pisarni, ne želi razkriti. Uslužbenci ministrstva tako o novem zakonu ne bodo vedeli ničesar. Videli ga bodo šele, ko ga bo tja prinesla odvetniška pisarna. Nanj bodo dali žig, s katerim ga bodo poslali na vlado.
Smo res prepričani, da bo takšna praksa izginila, ko bo na oblast prišla sedanja opozicija, ali pa bo postala stalnica? Ta oblast namreč z ekscesi premika meje, kar se prenaša na vse ravni v verigi odločanja. Če na okoljskem ministrstvu šefa nihče ne upa vprašati, kaj za vraga počne, bodo ti ljudje tiho, četudi bo novi zakon pisan na roke vnaprej izbranim interesnim skupinam. Če notranji minister policiste spodbuja k nasilju, bodo ti postajali vse bolj nasilni. Če je predsednik vlade ponižujoč do državljanov, se bo do njih enako vedel tudi inšpektor, ki preverja PCT pogoje, ali mestni redar.
Preberite še:
Minister Vizjak skriva, kateri vplivneži so ga obiskovali
Od pozivov na linč do legalizirane korupcije
Prav to je duh, ki nam je zdaj ušel. Duh represije, amaterizma, brezsramnosti in legalizirane korupcije, ki se z vrha premika navzdol po sistemu. Od ministrov in direktorjev do množice nevidnih oseb z javnimi pooblastili. Ti nepogrešljivi koleščki sistema z vrha oblasti dobivajo jasne signale, da je dovoljeno vse. Dnevno poslušajo pozive na linč posameznikov ali nove dele nadaljevanke o ministrovih dogovorih s kapitalskim mogotcem. Opazujejo, kako se preprodaja državno premoženje, kako vodstvene položaje zasedajo popolni amaterji in kako se podrejajo institucije. Eni tiho čakajo, da nevihta mine. Drugi se želijo dokazati novim šefom, zato pridno izpolnjujejo njihove ukaze. Tretji se nadejajo koristi, saj "če lahko šefi, zakaj ne bi mogli tudi mi".
V tem popolnem razpadu sistema vrednot je poslanec, ki izda volivce zato, da se spremeni v glasovalni stroj, le najbolj vidni vrh ledene gore. Toda med množico prej naštetih ljudi in Brankom Simonovičem je vendarle ena velika razlika. Duh represije in ekscesov bo v ustroju upravljanja te države ostal še vrsto let, saj ga je že po naravi težko spraviti nazaj v steklenico.
Simonovič pa se bo prej ali slej moral vrniti domov. V Izolo. Med ljudi, ki jih je kot poslanec izdal.
