"Ja, res kaže, da bo zmagal Trump. Toda njegova obsodba je lahko 'game changer'*. Če bo res obsojen, lahko izgubi glasove dela republikancev, ki bi ga drugače podprli. Trump je res podrl veliko meja, ampak Američani so na take stvari še vedno občutljivi."
Približno takole mi je pred mesecem dni razlagal znanec iz ZDA, ki ga je življenjska pot prinesla v Evropo. Lucidni Newyorčan je že leta 2016 napovedal zmago Donalda Trumpa. Njegov argument: ne verjemi anketam, veliko Američanov ne želi javno priznati, da ga bodo volili. In za razliko od praktično vseh merilcev javnega mnenja je imel prav.
Pri tem me je v zadnjem pogovoru opozoril, da so to po dolgem času prve ameriške predsedniške volitve, na katerih bo imela pomembna, morda celo odločilno vlogo zunanja politika. Njegova ocena: Gaza bo drago stala Joeja Bidna, saj mu otežuje mobilizacijo baze. Od udeležbe na volitvah namreč odvrača levi del demokratov, ki so sedanjega predsednika že pred štirimi leti volili s precej zadržki.
Preberite še:
Janši kaže dobro: še malo, pa bo zadeva Trenta zastarala
Trump bo za kazen izvedel štiri dni pred konvencijo
In zdaj smo tu. Manj kot pet mesecev pred volitvami so ZDA dobili prvega nekdanjega predsednika, ki je obsojeni kriminalec. Sodišče bo o kazni, ki jo bo dobil Trump, obsojen po vseh 34 točkah iz obtožnice, odločilo 11. julija. Le štiri dni pozneje se začne konvencija, na kateri bodo republikanci dokončno potrdili svojega kandidata za predsednika. ZDA so stopile na neznani teren: kaj se zgodi, če je za predsednika izvoljen nekdo, ki je v zaporu? Lahko kot obsojeni kriminalec sploh glasuje?
Medtem se predčasni razpad izraelske vlade, ki bi z oblasti zrušil Benjanima Netanjahuja, zdi vse manj verjeten. V resnici se dogaja nasprotno: sodni nalog mednarodnega kazenskega sodišča za njegovo aretacijo je na kratek rok celo okrepil Netanjahujeve ratinge.
Kdor meni, da Netanjahu v Gazi nima načrta, ki bi presegal dnevno etnično čiščenje, se zelo moti. Njegov glavni cilj je, da vojno s teroristi Hamasa podaljša do novembra, ko bodo v ZDA volitve. Le Trumpova zmaga mu lahko zagotovi preživetje na oblasti.
Za Netanjahuja niso pomembni izraelski talci, še manj nešteto mrtvih palestinskih otrok ali prihodnost Izraela, za katerega sam skupaj z desnimi skrajneži v vladi v resnici predstavlja največjo dolgoročno grožnjo. Vprašanje, ali bo ostal na oblasti, je za Netanjahuja vprašanje osebne svobode. Enako kot nekoč za Slobodana Miloševića. Če pade, ga čaka sojenje zaradi korupcije in verjetno zapor.
Preberite še:
Rekordni dobički zasebnih klinik, javne bolnišnice pa v minusu
Evropa v trikotniku Trump-Netanjahu-Putin
Trump, Netanjahu in Vladimir Putin – to je trikotnik okrog Evrope, ki bo čez teden na zgodovinskih volitvah odločala, v kolikšni meri bo vpliv nad Unijo prepustila populističnim, anti-liberalnim, suverenističnim in skrajno desnim silam, ki jo želijo oslabiti in obuditi stare demone. Evropsko idejo, ki je vendarle najboljša stvar za celino, v zadnjih 110 letih opustošeno v dveh svetovnih vojnah, želijo po vzoru Viktorja Orbana degradirati zgolj na bankomat za financiranje lokalnih avtokratov in njihovih prijateljev.
Ne gre se slepiti, na kocki so usodni premiki in razmere so napete. Beseda leta je negotovost: Evropa je vedno bolj stara družba svetovnega "severa", ki pada v centrifugo tehnoloških, podnebnih in drugih sprememb.
Nemčija, gospodarski motor EU, postaja "bolnik Evrope", ki se ukvarja sam s seboj. Njen ekonomski model, ki je temeljil na omejevanju plač, poceni ruskem plinu in izvozu na Kitajsko, se je upehal. Tudi sicer ne more več delovati v svetu carin, vojn za tehnološko infrastrukturo (čipe) in sankcij. Na Churchillovo vprašanje, koga pokličeš, če želiš govoriti z Evropo, si je kitajski voditelj Ši Džinping odgovoril tako, da je obiskal Pariz, kamor je morala priti tudi Ursula von der Leyen.
Po vseh državah cvetijo populisti in desna gibanja, ki na zahtevna vprašanja ponujajo enostavne odgovore, vrnitev v preteklost in k "tradiciji". Ene financira Moskva (Le Pen, AfD), drugi zmagujejo na volitvah, ampak ne morejo sestaviti vlad (Wilders). Tretji so po prihodu na oblast iz svojih demokratičnih republik naredili osebne fevde (Orban).
Zakaj so te evropske volitve res pomembne
Putin grozi z revizijo morskih meja v Baltiku, njegov "mahnič" Medvedev pa s taktičnim jedrskim orožjem. Iz Kremlja in Pekinga dnevno prihajajo napadi na kritično informacijsko infrastrukturo evropskih držav. Na Slovaškem so ustrelili premierja, ki se je spravil na tožilstvo. Iz druge najbolj priljubljene nemške stranke nam sporočajo, da vsi člani nacistične formacije SS niso bili kriminalci. V novi hrvaški vladi sedijo skrajno desni politiki, ki so v preteklih letih odkrito koketirali z ustaštvom.
Vtis je, da se neko zgodovinsko obdobje v Evropi končuje. Kdor bi 15 let nazaj napovedal "brexit", kolone 100 tisočih beguncev iz Azije na evropskih tleh, 30 stopinj Celzija v aprilu ali izbruh vojne na evropskih tleh, ki bo po načinu bojevanja spominjala na Verdun, bi ga verjetno imeli za norega. Si zdaj recimo predstavljate, kaj se bo dogajalo v Evropi, če ameriški predsednik postane Trump, v vojni v Ukrajini zmaga Putin, v novem sklicu evropskega parlamenta pa dobimo velik blok populističnih, skrajno desnih in post-fašističnih strank?
Preberite še:
Slovaški atentat in Slovenija: nasilje se vedno začne z besedami
Kar je najhuje: gre za scenarij, ki se zdi danes povsem realen, če se Evropa ne bo vrnila v Gazo kot močan igralec in učinkovito – ne glede na nezadovoljstvo z vlado v Kijevu - pomagala Ukrajini. Evropske liberalne demokracije niso idealne, a so vsaj trenutno edini politični sistem v svetu, ki omogoča človekove pravice in svoboščine, neodvisno sodstvo in institucije, sodelovanje pri odločanju in varnost. Ene so trdnejše, ker imajo daljšo tradicijo, druge, med katerimi je tudi Slovenija, so mlajše in zato bolj krhke.
Največja iluzija je prepričanje, da bo naša država brez težav ostala liberalni otoček sredi Evrope, če se bo ta začela podirati. Čeprav tokrat ne bomo volili poslancev državnega zbora, županov ali svetnikov naših občin, evropske volitve, ki prihajajo, še nikoli niso bile tako pomembne. Za vsakega od nas.
'game changer' - dogodek, ki pripelje do preobrata
