Pred nekaj dnevi so v kabinetu predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela potrdili, da imajo neuradni diplomatski dokument ("non-paper") o risanju novih meja na območju nekdanje Jugoslavije, a poudarili, da bi objava tega dokumenta "ogrozila mednarodne odnose". Danes pa je ameriški predsednik Joe Biden potegnil v svojem mandatu do zdaj najbolj odločno potezo, povezano z regijo. Z izvršnim ukazom je namreč podaljšal in razširil paket sankcij proti vsem osebam, ki bi ogrožale stabilnost Zahodnega Balkana.
Ameriško ministrstvo za finance bo tako v sodelovanju z zunanjim ministrstvom osvežilo seznam posameznikov, proti katerim bodo uvedene sankcije. Usmerjene bodo proti posameznikom, ki ogrožajo mir, varnost, stabilnost in teritorialno celovitost katerega koli področja ali države na Zahodnem Balkanu. Natančneje, ameriška vlada bo na območju ZDA zamrznila finančna sredstva, prepovedala prihode ali uvedla druge sankcije proti osebam, ki so:
- sodelovale pri resnem kršenju človekovih pravic na Zahodnem Balkanu,
- bili kot politični funkcionarji vpleteni v korupcijo ali so prejemali podkupnine,
- pomagale drugim osebam, podvrženim sankcijam, in
- ovirale delo naslednika haaškega sodišča.
Preberite še:
Objavljamo dokument o razdelitvi BiH, ki ga išče ves Balkan
Prve takšne sankcije za Balkan je sicer ameriška administracija sprejela že leta 2001, ko jo je vodil predsednik George W. Bush. 16 let pozneje so jih ZDA zaradi rušenja Daytonskega sporazuma, ki je leta 1995 končal vojno v BiH, uvedle proti takratnemu predsedniku Republike srbske Miloradu Dodiku, danes srbskemu članu predsedstva BiH. Kot piše v novem ukazu, ki ga je podpisal Biden, se "je položaj na območju nekdanje Jugoslavije v zadnjih dveh desetletij poslabšal pri premikanju k učinkovitemu in demokratičnem upravljanju ter polni integraciji regije v transatlanske institucije". To pa predstavlja "neobičajno in izredno grožnjo nacionalni varnosti in zunanji politiki ZDA".
Sporočilo: ZDA se vračajo na Balkan
Toda nov izvršni ukaz, ki ga je podpisal Biden, nabor sankcij razširja. V utemeljitvi ukaza je mogoče prebrati, da so njihova tarča "politiki, ki rušijo in spodkopavajo regionalni mir, sodelovanje ali skupno priznavanje različnih sporazumom, okvirov ali mehanizmov". Do zdaj so veljale za tiste, ki so rušili Daytonski sporazum, odločitve Visokega predstavnika za BiH in Mednarodni rezidualni mehanizem, ki je pravni naslednik mednarodnega kazenskega sodišča za območje nekdanje Jugoslavije v Haagu. ZDA so na seznam sporazumov, katerih rušenje je zagroženo s sankcijami, zdaj uvrstile še Prespanski sporazum, ki je Severni Makedoniji leta 2018 omogočil vstop v zvezo Nato, in sklepe Sveta za implementacijo miru, ki je zadolžen za spremljanje razmer v BiH.
Bidenov ukaz je novo jasno sporočilo ZDA, da se v diplomatskem smislu vračajo na območje, ki mu v zadnjem desetletju niso posvečale prevelike pozornosti, zaradi česar se je v regiji povečal vpliv drugih držav, predvsem Rusije in Turčije. Že aprila je ameriški zunanji minister Anthony Blinken jasno izključil možnost novega Daytonskega sporazuma. Za razširitev sankcij so se odločile v času, ko prihaja do menjave visokega predstavnika v BiH. Avstrijca Valentina Inzka, čigar delo ves čas najbolj kritizira Dodik, bo po 12 letih zamenjal Nemec Christian Schmidt, pri čemer v Moskvi vse glasneje opozarjajo, da BiH tega instituta sploh ne potrebuje.
Preberite še:
Albanski premier potrdil, da je z Janšo govoril o novih mejah
Afera "non paper": Janšev molk, ki pove vse
Hkrati je afera "non-paper" razkrila močno diplomatsko akcijo na liniji Budimpešta-Beograd-Moskva, zaradi česar gre na Bidenov ukaz gledati tudi kot na sporočilo EU, da razmere na terenu zahtevajo odločnejše ukrepanje. Blinken je tako glede razširjenih sankcij izjavil, da bodo ZDA zavarovale stabilnost in varnost Zahodnega Balkana, zato da države v regiji izkoristijo ves svoj potencial kot svobodne demokracije. Že takrat je EU napovedala, da bo šla po podobnih stopinjah kot ZDA, a se to do danes ni zgodilo.
Za ZDA je "non-paper" Janšev
Toda vsaj zaradi dveh razlogov bi morala ameriška napoved sankcij odmevati tudi v Sloveniji. Prvi je "non-paper", ki predvideva razpad Bosne in Hercegovine, priključitev Republike Srbske k Srbiji in združitev Kosova z Albanijo. 15. aprila smo ga na necenzurirano.si objavili kot prvi v Evropi. Več diplomatskih virov je o "non-paperju" govorilo kot o "slovenskem" dokumentu, saj naj bi pri njegovem pošiljanju na različne naslove v Evropi sodeloval predsednik slovenske vlade. Medtem ko je Janša govoril o izmišljeni aferi, ki da je bila izvožena iz Slovenije, nikoli ni zanikal, da je dokument poslal Michelu.
Da je Janša "v ozadju dokumenta", je poročal tudi spletni portal EU Observer, ki velja za enega od najbolje obveščenih o dogajanjih o Bruslju. Pri tem se je skliceval na več neuradnih virov tudi iz vrst ameriških diplomatov. Da imajo dokument, so pred dnevi naposled potrdili tudi v Michelovem kabinetu. Vsebina "non-paperja" je sicer v popolnem nasprotju s politiko ZDA do Zahodnega Balkana. Po informacijah naših diplomatskih virov pa so v Washingtonu trdno prepričani v slovensko vlogo pri pošiljanju tega dokumenta.
Viktor Orban ima težavo
Drugi razlog za slovensko skrb pa je lahko dejstvo, da so ZDA sankcije razširile tudi na osebe, ki bodo delovale proti Prespanskemu sporazumu. Marca lani smo na necenzurirano.si razkrili podrobnosti politično-obveščevalne operacije, v kateri so madžarski poslovneži iz kroga Viktorja Orbana serijsko kupovali medijske hiše, povezane z makedonsko opozicijsko stranko VMRO-DPMNE, ki je nasprotovala temu sporazumu.
Preberite še:
Od kod milijoni za medije SDS in operacijo Makedonija
Denar za to operacijo je šel tudi prek Slovenije – natančneje prek podjetnika Petra Schatza, ki je član upravnega odbora Nova24TV in največji lastnik družbe Nova obzorja, izdajatelja tednika Demokracije in spletnega portala Škandal24. Kot smo razkrili, so v okviru te operacije vsaj tri podjetja, ki so tesno povezana s Fideszom, avgusta 2018 nakazala štiri milijone evrov. Od tega je 1,5 milijona EUR ostalo v Sloveniji, medtem ko je bilo 2,5 milijona evrov prenesenih v Severno Makedonijo. VMRO-DPMNE je vrsto let vodil Nikola Gruevski, ki je imel podporo medijev SDS, redno pa se je sestajal tudi z Janšo. Danes je Gruevski v Budimpešti, kamor je pobegnil pred roko pravice v Severni Makedoniji.
