Lepo je biti Blaž Brodnjak, še lepše pa lastnik davčne oaze NLB

Lepo je v Sloveniji biti bankir. Takoj po velikonočnih praznikih so iz banke OTP, ki združuje nekdanje Novo KBM, Abanko, Banko Celje, SKB banko in Poštno banko Slovenije (PBS),  sporočili, da bodo izplačali za 233 milijonov evrov dividend. Ta denar bo v celoti prejel edini lastnik – madžarska skupina OTP.

Če k temu prištejemo še lansko izplačilo, bodo Madžari zgolj v letu dni iz Slovenije skupaj prejeli za 380 milijonov evrov dividend. Podobna zgodba je Nova Ljubljanska banka (NLB), ki je pred dnevi napovedala, da bo letos izplačala za 257 milijonov evrov dividend. To je 37 milijonov evrov več kot lani. Pod črto: dve največji slovenski banki bosta samo v letih 2024 in 2025 svojim lastnikom skupaj prinesli neverjetnih 857 milijonov evrov. 

To pomeni, da gledamo trenutno največjo operacijo prečrpavanja kapitala iz Slovenije v tujino. Večina tega denarja bo namreč končala v Budimpešti in New Yorku. 

Madžarska OTP je poslovno in osebno tesno vpeta v režim Viktorja Orbana. Njen največji posamični delničar je madžarska državna energetska korporacija Mol. Pred časom so neodvisni madžarski portali poročali, da je šla Orbanova hči na dopust na zasebni otok z letalom v lasti OTP. V New Yorku pa se nahaja banka, kjer ima delnice deponirana približno polovica lastnikov NLB. Ti se javno nikoli niso razkrili, v veliki večini pa gre za tuje sklade in finančne institucije. 

Toda še bolj pomembno od tega, komu bo šel denar, je vprašanje, kaj bo imela od eksplozije dobičkov obeh bank slovenska država. Odgovor: bore malo, če odštejemo tisti del dividend, ki jih bo Slovenski državni holding (SDH) prejel kot četrtinski lastnik NLB. Obe banki namreč že nekaj let spominjata na nekakšni davčni oazi.

##TWITTER-1898438648657223886##

Preberite še:
Brodnjakova NLB je davčna oaza: plačuje manj davka kot s.p.-ji

Kako so nas banke strašile po poplavah

Bankirji v Sloveniji radi negodujejo nad davki. Vodilni predstavnik te "šole" je seveda Blaž Brodnjak, prvi mož NLB. Pred tremi leti je davek na izredne dobičke bank, namenjen za sanacijo poplav, označil za "politični populizem". Uvedba tega davka je med bankirji in njihovimi lobisti sprožila vihar. Svarili so celo, da banke ne bodo mogle več izpolnjevati regulatornih zavez. 

To je bila popolna neumnost, pogojena z lastnimi interesi. V istem obdobju se je namreč poslovanje bank po epidemiji razcvetelo do te mere, da je začelo podirati vse rekorde. 

Recept je bil enostaven: v času inflacije, draginje in energetske krize so banke sledile poslovnemu modelu, ki je temeljil na razliki v višini obrestne mere, po kateri si denar izposojajo in po kateri ga posojajo naprej. Prva je bila izrazito nizka, druga pa visoka.  

Dvig obrestnih mer, ki jih je Evropska centralna banka (ECB) šele z lanskim junijem začela zniževati, jim je omogočil rekordne prilive. Obenem so za depozite z vezavo do enega leta podjetjem in prebivalcem ponujale daleč najnižje obrestne mere v državah območja evra. Po domače: bankirji so lahko le sedeli pri miru in šteli rekordne dobičke.

Preberite še:
Čas je, da nam Brodnjak tudi kaj vrne #kolumna

NLB obdavčena manj kot samostojni podjetniki

To pomeni, da je šlo bankam po epidemiji precej bolje kot gospodarstvu, ki bi ga načeloma morale servisirati. Že leta 2023 so imela podjetja na bankah naloženega celo več denarja, kot so si ga od njih izposojala. Zadovoljni so bili lastniki bank, saj so odlično služili na račun slovenskih podjetij in prebivalstva, ki je bankam plačevalo višje obresti. Zadovoljen je bil tudi Brodnjak, ki je lani za vodenje NLB prejel več kot milijon evrov bruto. 

In država? V zadnjem letnem poročilu OTP lahko preberemo, da je banka od lanskih 332 milijonov evrov bruto dobička plačala slabih 23 milijonov evrov davka od dohodka. Njena efektivna davčna stopnja je bila le 6,85 odstotka.

Še huje je pri NLB, ki je med letoma 2013 in 2023 ustvarila 1,2 milijarde evrov dobička, nanj pa plačala zgolj 32 milijonov evrov davka. Torej le slabe tri odstotke. In to v državi, kjer stopnja davka od dohodka pravnih oseb znaša 22 odstotkov. 

To pomeni, da je bila NLB, največja bančna skupina v Sloveniji, v tem času obdavčena manj kot samostojni podjetniki. Poplavni davek, ki so ga bankirji oznanjali za katastrofo, enako prihodu petega jezdeca apokalipse, je NLB lani stal 30 milijonov evrov. To je osmina dividend, ki jo bo letos plačala lastnikom.

Preberite še:
Koga bi odpuščal šef NLB? Šolnike, zdravnike in negovalce ostarelih.

Država se lahko le tolče po glavi

Vse to je seveda dovoljeno in zakonito. V NLB in OTP si davčno "breme" pač znižujejo z uveljavljanjem izgub obeh bank iz časov, ko je bila njuna večinska lastnica še država. Ta je, mimogrede, v NLB, Novo KBM in Abanko pred prodajo vplačala za skoraj tri milijarde evrov dodatnega kapitala. 

A taista država je po Brodnjaku le breme in ovira, ki duši sposobne, hrani pa razbohoteni javni sektor, ki v javno blagajno ne plača nič. Zakaj Brodnjak recimo javno nikoli ne pove, kako ugoden davčni položaj v primerjavi z ostalimi prebivalci te države ima NLB?

Tej isti državi tako ostane le, da se tolče po glavi za nazaj. Se spomnite, kdaj se je začel razpad manjšinske vlade Marjana Šarca, ki je prinesel na oblast tretjo Janševo vlado? To je bilo junija 2019, ko takratna vladna koalicija ni zmogla najti politične volje, enotnosti in poguma za zaustavitev prodaje Abanke in ponovna pogajanja z Evropsko komisijo. Levica je takrat vladi začela odrekati podporo, Zdravko Počivalšek pa začel gledati na desno. Vse ostalo je zgodovina.

Država je takrat Abanko zaradi "zavez, ki jih je morala spoštovati", prodala Novi KBM, ki je bila še v lasti ameriškega sklada Apollo. Toda le nekaj mesecev pozneje je epidemija celotno Evropo postavila na glavo. Nato so pod Janševo vlado obe združeni banki kupili Madžari.

Četudi je država za že tedaj dobičkonosno Abanko dobila dokaj ugodno ceno (444 milijonov evrov), je vprašanje, ali ne bi bilo gledano za nazaj pametneje, da bi ostala vsaj njena solastnica. Sploh ob dejstvu, da bi tudi njeno poslovanje po epidemiji eksplodiralo, smetano pa so pobrali le Američani in Madžari.

Skratka, lepo je v Sloveniji biti bankir.