Anekdota je resnična. Leta 2012 je Zoran Janković prišel na zaslišanje pred senat komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki je ugotavljala premoženjsko stanje takratnih šefov političnih strank. Hitro so prišla na vrsto vprašanja o številnih nakazilih med njim in podjetji, ki so bila v lasti njegovih sinov. "Na kakšen način pride do izplačil na vaš račun?" je zanimalo člane senata. In Janković je odgovoril: "Ko rabim denar, pokličem, pa rečem, dragi moj sine, je čas, da kaj vrneš atu."
Danes je očitno prišel čas za to, da nam kaj vrnejo banke in ostali zmagovalci kriznih razmer. To ugotavlja vedno več evropskih držav. Španija in Češka sta že konec lanskega leta uvedli davek na presežne dobičke bank. Spomladi je sledila Litva, nato še Italija. O dodatni obdavčitvi bank resno razmišljajo tudi v Latviji.
Medtem druge države dodatno obdavčujejo dobičke panog, ki veljajo za "vojne dobičkarje" energetske krize in inflacijskega vala. Kar 24 držav članic EU je od lani napovedalo, predlagalo ali že uvedlo davek na presežne dobičke energetskih družb, zaradi katerega je ameriški naftni velikan Exxon Mobil vložil tožbo proti Nemčiji in Nizozemski. Portugalska je obdavčila velike trgovce s hrano, Madžarska pa farmacevtsko industrijo in zavarovalnice. Bolgarija bo to po napovedih storila v vseh naštetih sektorjih.
Politične barve niso več pomembne. Presežne dobičke obdavčujejo socialistične, liberalne, populistične in skrajno desne vlade. Francoski predsednik Emmanuel Macron govori o tem, da se morajo visoki dobički velikih podjetij deliti z zaposlenimi, ne pa porabljati za nakupe delnic. Slovenski minister za finance Klemen Boštjančič pa je pred dnevi priznal, da "vprašanje davka na izredne dobičke bank ni dano z mize".
Zakaj bi bila torej njegova uvedba pri nas dobra ideja? Ker za to obstajajo vsaj trije dobri argumenti.
Zaradi dražjih posojil rekordni dobički bank
Prvič, ker bi bilo to pravično. Slovenskim bankam še nikoli ni šlo tako dobro. V prvi polovici letošnjega leta so skupaj ustvarile skoraj pol milijarde evrov čistega dobička, kar je 150 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Samo Nova Ljubljanska banka (NLB) je v tem času pridelala 243 milijonov evrov "plusa". To je sicer nekoliko manj kot lani, a naj vas to ne zavede. Lanski dobiček NLB je namreč pomagal napihniti poceni prevzem slovenske izpostave ruske Sberbank, ki so ga omogočile sankcije proti Rusiji.
Jasno je, zakaj poslovanje bank cveti. Evropska centralna banka (ECB) je okrevanje gospodarstva po epidemiji spodbujala z neomejenimi količinami brezplačnega denarja, s katerim je napolnila banke. Te so ga posojale naprej. Napihovali so se nepremičninski baloni, mednarodne dobavne verige pa so zaradi velikega povpraševanja začele pokati. Izbruhnila je inflacija, ki je dokončno eksplodirala po ruski agresiji na Ukrajino in začetku energetske krize. Zrasle so cene, plače in dobički podjetij.
Sledil je logičen dvig obrestnih mer, s katerim so banke po dolgih letih bonace dobile veter v svoja jadra. Danes so tako banke v Sloveniji v zanje idealni situaciji. Podražile so posojila, medtem ko same za to, da bi pošteno plačale za denar, ki jim ga posojajo varčevalci, večinoma še vedno ne želijo slišati. Slabih posojil praktično nimajo, dražja posojila pa so tako ali tako manj zanimiva za komitente. Po seriji privatizacij in prevzemov so konsolidirane in očiščene stroškov.
Po domače: banke v Sloveniji lahko v teh razmerah le sedijo in štejejo denar, medtem ko vsi ostali okrog njih trpijo.
Denar naj gre za sanacijo poplav
Več denarja, ki se steka v banke, pomeni manj denarja za podjetja in ljudi, za investicije in potrošnjo. Slovenska podjetja in prebivalci so tako zgolj med letošnjim januarjem in junijem plačala za 330 milijonov evrov več čistih obresti kot v istem obdobju lani. To je 55 milijonov evrov več vsak mesec. Če želimo torej pri oblikovanju davčne politike slediti pravičnosti, je korektiv nujen.
Drugič, po zadnjih katastrofalnih poplavah, pri katerih se bo škoda merila v milijardah evrov, bo za slovensko državno blagajno pomemben vsak finančni vir. Sploh, ker je fiskalno pravilo po koncu epidemij spet v veljavi, v zraku pa visijo stotine milijonov evrov evropskega denarja iz načrta za okrevanje.
Nov davek bi vsaj del izrednih dobičkov bank preusmeril v državno blagajno, ki bi jih lahko namensko porabila za sanacijo posledic poplav. Drži, takšen ukrep je značilen za obdobja vojn. Med prvo svetovno vojno ga je uvedlo več kot 20 držav, med drugo pa ZDA in Velika Britanija. Toda dejstvo je, da so poplave več območij naše države za več mesecev spravile v stanje vojne ekonomije. Ljudje so ostali brez domov ali pa so se čez noč znašli v bankrotu. Proizvodnja v podjetjih je ustavljena.
Ko je država čez noč reševala banke, je bil tiho
In tretjič, V Sloveniji smo te iste banke, ki danes surfajo na valu krize, še ne tako daleč nazaj reševali. Konec leta 2013 je država v tri takrat največje banke vložila več kot tri milijarde evrov kapitala. Z njihovo poznejšo prodajo si je uspela povrniti manj kot polovico tega zneska, pri čemer je treba k skupnemu strošku sanacije bančnega sistema prišteti še stotine milijonov evrov, porabljenih za ustanovitev slabe banke, poceni prenose slabih posojil. nadzorovano likvidacijo Probanke in Factor banke ...
Ko je NLB takrat prejela za 1,5 milijarde evrov kapitala, je v njeni upravi že sedel tudi Blaž Brodnjak, zdaj prvi mož banke, ki davek na izredne dobičke bank označuje za "politični populizem". Govori o "zgodovinskem kontekstu, v katerega je treba postaviti dobičke, ki se prepoznavajo kot enormni". Razumljivo, saj brani svoj interes.
Toda pred desetimi leti, ko je bilo treba čez noč reševati NLB, je bil Brodnjak tiho. Ni se oglašal, ko so cenilci s študentskimi napotnicami premoženje banke vrednotili krepko pod tržno ceno, zaradi česar je bila sanacija banke za davkoplačevalce dražja. Tudi javne finance, zaradi katerih je nekoč pozival k prevetritvi socialnih transferjev, ga očitno ne skrbijo več.
A kot bi rekel Zoran Janković: prišel je čas, da nam kaj tudi vrne.
