Kako je ruski tajkun Andrej Zubicki črpal milijone iz Slovenske industrije jekla

Včeraj smo razkrili, da imajo v Slovenski industriji jekla (SIJ) le še nekaj tednov časa za dogovor z bankami o odlogu vračila 300-milijonskega dolga. Toda pri reševanju skupine, ki zaposluje več kot 3.600 ljudi in je v 25-odstotni lasti države, se močno zapleta. 

Ne le zaradi višine dolga, ki je nad vzdržno ravnijo, in poslovnih težav SIJ, ampak tudi zaradi večinskega lastnika - ruskega tajkuna Andreja Zubickega. 

Banke namreč pričakujejo, da bo tudi Zubicki prispeval svoj delež k reševanju SIJ. Njegovo podjetje Dilon dolguje SIJ več kot 60 milijonov evrov. Zato smo preverili, koliko svojega denarja so Rusi sploh vložili v SIJ in ali so to skupino finančno izčrpavali.

Ugotovili smo:

- da so nakup večinskega deleža SIJ v veliki večini financirali z bančnimi posojili.

- ker niso imeli denarja za njihovo vračilo, banke pa so izgubljale potrpljenje, so si ga enostavno izposodili od skupine SIJ. Ta je morala zato prodati eno od ključnih naložb, družbo Perutnina Ptuj.

- v vmesnem času pa si je Andrej Zubicki z drugimi vodilni v SIJ izplačeval visoke plače in nagrade. Najvišje so bile prav v času, ko je SIJ od slovenske države prejemala finančno pomoč. 

Kaj vse se je torej v zadnjih letih dogajalo s SIJ?

Preberite še:
Usoda SIJ in 3.600 zaposlenih v rokah bank. Ruski tajkun pa družbi noče vrniti milijonov.

Denar za prevzem zagotovile slovenske banke

Kot je znano, je ruska skupina Koks, ki je v lasti družine Zubicki, SIJ od države kupil leta 2007. In to prek podjetja Dilon, ki je še danes v lasti istoimenske družbe, registrirane na Nizozemskem. 

Zubicki je prevzem praktično v celoti financiral s posojili. Iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da je od "družb v skupini", torej od Koksa, za 105 milijonov evrov vreden prevzem prejel le 35 milijonov evrov. 

Od kod je torej družina Zubicki prejela preostalih 70 milijonov evrov za prevzem SIJ? Ta denar si je izposodila od konzorcija bank na čelu z Novo Ljubljansko banko (NLB). 

Kot so pozneje zatrjevali Rusi, bi lahko celotno kupnino poravnali iz lastnih sredstev, a so raje ubrali drugo pot. Zakaj? "Zaradi ugodnejših kreditnih virov pri slovenskih bankah v primerjavi z ruskimi," so pojasnjevali.

Preberite še:
SIJ dobila pomoč države, prejemki vodilnih pa v nebo

Država jim je oprostila plačilo 50 milijonov evrov

Toda leta 2008 je izbruhnila gospodarska kriza, zaradi katere Rusi niso mogli več računati na dividende iz SIJ. Posledično se je v podjetju Dilon zaradi bančnih obresti začela kopičiti izguba, ki jih je družina Zubicki pokrivala z vplačevanjem dodatnega kapitala. To jo je stalo skoraj 30 milijonov evrov.

Prav to je bil ključen razlog, da Rusi, ki imajo v lasti 72 odstotkov delnic SIJ, od države leta 2012 niso odkupili še 25 odstotkov delnic v vrednosti skoraj 50 milijonov evrov. To obvezo so imeli zaradi opcije, ki si jo je država zagotovila ob prodaji SIJ. Iztekla se je konec leta 2012, torej v času druge Janševe vlade. 

Rusi so že takrat priznali, da bi bil odkup teh delnic zanje "velika finančna obremenitev". Medtem pa so težavo s pomanjkanjem kapitala v Dilonu reševali tudi na drugačne načine:

- leta 2012 so na to podjetje s Koksa prenesli 17 odstotkov SIJ, takrat vrednih 26 milijonov evrov. 

- leta 2016 pa so zamenjali način vrednotenja delnic - namesto nabavne so jih knjižili po pošteni vrednosti. S tem se je njihova vrednost čez noč zvišala s 131 na 255 milijonov evrov

Poslovanje skupine SIJ (v evrih)

Preberite še:
Rusi črpajo denar iz SIJ, ki državo prosi za pomoč

Ko pritisnejo banke, gredo Rusi po denar v SIJ 

Že pred tem je SIJ začel prvič izplačevati dividende. V letu 2015 je Dilon v lasti družine Zubicki prejel dobre štiri milijone evrov, leto dni pozneje pa enak znesek. 

Sledila je nova težava. Revizor, ki je leta 2016 revidiral bilance Dilona, je temu izdal mnenje s pridržkom. Ugotovil je, da je podjetje kršilo pogoje posojilne pogodbe, zaradi česar ni bilo jasno, ali bodo banke zahtevale vračilo posojila ali ne. Bančni "odpustek" so prejeli šele leta 2017. 

Takrat se je začelo tudi prvo večje črpanje sredstev iz SIJ.

Leta 2017 je tako Dilon od SIJ prejel za več kot sedem milijonov evrov dividend. To je dejansko pomenilo, da je SIJ Rusom pokril stroške obresti na bančna posojila. Ob tem pa je krovna družba SIJ, lastnica številnih hčerinskih družb v Sloveniji, Rusom posodila še 25 milijonov evrov.

Preberite še:
Ruski oligarh prodaja Slovensko industrijo jekla

Kako so Rusi pospešeno začeli črpati denar iz SIJ

Toda to ni bilo dovolj. Zaradi visoke zadolženosti skupine SIJ so njeni upniki, med njimi ruska državna banka Sberbank in posamezni kupci obveznic SIJ, zahtevali odprodajo Perutnine Ptuj, ki jo je SIJ prevzel leta 2015. 

To se je tudi zgodilo. V začetku leta 2019 je SIJ Perutnino Ptuj prodal ukrajinski skupini MHP, ki je za slovenskega prehrambenega velikana plačala dobrih 200 milijonov evrov.  

A velik del tega denarja ni končal v SIJ, ampak v Dilonu. Temu je SIJ takrat posodil kar 74 milijonov evrov. Obenem je svojemu lastniku izplačal okoli 7,5 milijona evrov dividend, kar je bilo največ dotlej. S tem denarjem je Dilon poplačal večino bančnih posojil. Prvič v svoji zgodovini pa je leto končal z dobičkom.

Na vrhuncu teh transakcij je po skupini SIJ, ki jo je že bremenila carinska vojna z ZDA, udarila še epidemija covid-19. Konec leta 2021 so finančne obveznosti Dilona dosegle rekordnih 135 milijonov evrov, veliko večino so dolgovali povezanim osebam. Vsaj del tega so uspeli zmanjšati leta 2022, ko je skupina SIJ dosegla rekordne rezultate. Samo Dilon je prejel za 38 milijonov evrov dividend, dolg do SIJ pa na ta račun zmanjšal na nekaj več kot 100 milijonov evrov.

Kako je podjetje poslovalo v lanskem letu, ni znano. Po javno dostopnih podatkih pa so dolgovi do SIJ ostali na enaki ravni kot so bili na zadnji dan leta 2023.

Država finančno pomagala SIJ, ta pa menedžerjem izplačevala milijone

Ruski tajkun pa denarja iz SIJ ni črpal samo prek posojil in dividend. Ves ta čas je krovna družba SIJ svojemu "ključnemu poslovodnemu osebju" izplačevala tudi milijonske plače in nagrade. 

Člani poslovodstva SIJ, med katerimi sta Andrej Zubicki in Tibor Šimonka, sicer predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), so najbolje plačani menedžerji v Sloveniji. Samo leta 2022 so skupaj prejeli za več kot 21 milijonov evrov bruto plač in drugih prejemkov. V preteklih letih so bili ti zneski nižji, vendar še vedno precej visoki.

To je povzročilo veliko razburjenja v javnosti, saj je v istem času država zaradi visokih cen energentov pomagala SIJ z večmilijonskimi sredstvi. Ker pa so državno pomoč prejele hčerinske družbe, kot je Acroni, in ne krovna družba, ki je izplačevala visoke nagrade, država ni uspela z zahtevo po vračilu denarja.