Pred aktualno vlado so zahtevne reforme na področju zdravstva, šolstva in pokojnin. Ena ključnih letos bo brez dvoma prenova plačnega sistema v javnem sektorju. Mnogi ga vidijo kot razkošen, drag in neučinkovit aparat, ki kot mlinski kamen vleče gospodarstvo k dnu, saj da ga je prisiljen financirati s (pre)visokimi davki.
Med njimi je najglasnejši Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB. "Imamo 20 tisoč dodatno zaposlenih v javnem sektorju v petih letih ob vsej digitalizaciji, avtomatizaciji in robotizaciji, v gospodarstvu pa iščemo 30 tisoč delavcev. Kje je tu logika. Pa še 20 odstotkov višje plače so jim dali," je dejal pred tednom dni na poslovnem zajtrku ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji, ki jo vodi. Brodnjakova razmišljanja pogosto javno delijo tudi vodilni politiki opozicijskih strank.
Toda analiza gibanja števila zaposlenih v javnem sektorju in njegovih ključnih podsistemih v obdobju zadnjih desetih let kaže povsem drugačno sliko, kot nam jo poskušajo prikazati Brodnjak in njegovi somišljeniki. Pozive, naj prenehajo z ukrepi, ki vodijo v "utopični socializem", bi dejansko moral usmeriti v prejšnjo vlado.
Zaposlujejo uradnike v pisarnah? Ne.
Drži, v javnem sektorju se je od leta 2013 dodatno zaposlilo več kot 25 tisoč ljudi, njihovo skupno število pa se je povzpelo že prek 200.000. Toda novih služb niso dobili (samo) v pisarnah javnih agencij, ministrstev in organov v sestavi. V veliki večini gre za nove zaposlene v zdravstvu, šolstvu in ustanovah za oskrbo starejših:
- za 12.500 oziroma za skoraj petino se je povečalo število zaposlenih v vrtcih, osnovnih šolah, gimnazijah, srednjih šolah, fakultetah, zavodih za šport in preostalih javnih zavodih s področja vzgoje, izobraževanja in športa. Po zadnjih podatkih je v teh zavodih že več kot 83.000 zaposlenih.
- za več kot 7.700 se je povečalo število zaposlenih v bolnišnicah, zdravstvenih domovih, lekarnah in drugih javnih zavodih s področja zdravstva. Še leta 2013 so ti zavodi zaposlovali dobrih 36.000 ljudi, danes pa že več kot 44.000 ljudi.
- skoraj 3.000 ljudi so dodatno zaposlili tudi v domovih starejših občanov, varstveno-delovnih centrih, centrih za socialno delo in drugih javnih službah s področja socialnega varstva. Po novem tam dela več kot 15.000 ljudi.
- za nekaj manj kot 1.100 se je povečalo število zaposlenih na Inštitutu Jožef Stefan, Kemijskem inštitutu, Kmetijskem Inštitutu, Zavodu za gradbeništvo in drugih raziskovalnih institucijah.
- blizu 900 ljudi je našlo službo še v knjižnicah, muzejih, arhivih, galerijah in drugih kulturnih ustanovah.
Pod črto: v javnem sektorju so se v veliki večini dodatno zaposlovali učitelji, vzgojitelji, športni trenerji, zdravniki, medicinske sestre, zdravstveni tehniki, farmacevti, negovalci in številni drugi, ki delajo neposredno z ljudmi.
Zakaj imamo vse več zaposlenih v javnem sektorju
To je razumljivo tudi posledica starostnih in drugih strukturnih sprememb, ki jih Slovenija doživlja enako kot druge zahodne države.
Pričakovana življenjska doba se nenehno podaljšuje, kar prinese s seboj staranje prebivalstva in s tem povezane dodatne stroške za zdravstveni sistem in dolgotrajno oskrbo. V zadnjih desetih letih se je tako povprečna starost prebivalstva zvišala z 42 na skoraj 44 let. Delež starejših od 65 let, ki med drugim mnogo pogosteje potrebujejo zdravljenje, pa se je zvišal s 17 na več kot 21 odstotkov prebivalstva.
Na drugi strani podatki statističnega urada (Surs) kažejo, da se je od leta 2003 naprej zviševalo število novorojenčkov. Trend je dosegel vrhunec leta 2010. To pomeni, da je kmalu zatem prišlo do povečanega vpisa otrok v vrtcih in osnovnih šolah, kar je prineslo dodatne potrebe po osebju v izobraževalnih ustanovah. Slovenija sicer kljub povečevanju števila javnih uslužbencev še vedno sodi v skupino držav EU z najnižjo zaposlenostjo v javnih storitvah.
Ali bi digitalizacija, robotizacija in avtomatizacija v vrtcih, šolah, bolnišnicah in domovih za upokojence pomenila rešitev za (pre)velik javni sektor in deset tisoče delavcev preusmerila v gospodarstvo? Po vsej verjetnosti ne. Težko je tudi verjeti, da bi ti čez noč postali informatiki, monterji in tovornjakarji, torej kadri, ki jih najbolj primanjkuje. Zagotovo pa bi to poslabšalo kakovost izobraževalnega sistema, zdravstva in že tako kritičnih razmer na področju skrbi za starejše.
V državni upravi celo manj ljudi
Javna oziroma državna uprava, na katero velikokrat upravičeno letijo kritike zaradi počasnosti in slabe strokovne podkovanosti, medtem zaposluje le okoli 30.000 ljudi. Njihovo število se je v zadnjih desetih letih celo zmanjševalo. Tudi na upravnih enotah je danes zaposlenih celo nekoliko manj ljudi kot leta 2013. Poleg tega 30 tisoč glava javna uprava zajema tudi okoli 8400 zaposlenih na policiji in nekaj manj kot 6100 zaposlenih v Slovenski vojski.
Drugače je s plačami. Če se je število zaposlenih v javnem sektorju v zadnjih desetih letih povečalo za 14 odstotkov, se je skupna bruto mesečna masa plač dvignila za 51 odstotkov, z 279 na 421 milijonov evrov. Toda to je še vedno manj od gospodarske rasti. V istem obdobju se je namreč slovenski bruto domači proizvod (BDP) zvišal za okoli 60 odstotkov.
Povprečna bruto plača zaposlenih v javnem sektorju je sicer konec leta 2012 znašala 1762,88 evra, oktobra lani pa 2327,32 evra. Višja je bila torej za 32 odstotkov. Medtem se je plača v zasebnem sektorju v istem obdobju zvišala z 1395,84 na 1888,88 evra, kar je 35 odstotkov več. Na ta razkorak, ki se je malenkostno zmanjšal, poleg praviloma močnih sindikatov v javnem sektorju vplivajo tudi višja izobrazbena struktura in profili zaposlenih.
Največ zaposlovala Janševa vlada
Kot je znano, v javnem sektorju najvišje plače prejemajo zaposleni v zdravstvu, zaradi epidemije covid-19 pa so bili v zadnjih dveh letih deležni tudi visokih dodatkov. Tu pa pridemo še do enega dejstva, ki bi ga številni najraje spregledali: pri zaposlovanju v javnem sektorju je bila namreč daleč najbolj dejavna zadnja Janševa vlada.
V nekaj več kot dveh letih se je namreč tam zaposlilo skoraj 18.000 ljudi, kar je tudi eden glavnih razlogov za rekordno nizko brezposelnost in na drugi strani visoko gospodarsko rast. Velika večina ljudi je dobila službo v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu. Toda izstopa tudi zaposlovanje v državni upravi, ki se je v času prejšnjih vlad zniževalo. Januarja 2013 jih je bilo okoli 29.200, februarja 2020 pa le še 26.800. To je v veliki meri posledica tudi kadrovskega odliva iz vojske in policije. Prejšnja vlada je to popravila in omogočila dodatne zaposlitve na tem področju. Kljub temu je prišlo tudi do velikega priliva ljudi na ministrstva. Še posebej v zadnjih mesecih mandata, ko je poskrbela za zaposlovanje svojih kadrov.
