Davčni narobe svet: naša gospodinjstva subvencionirajo lastnike kapitala

Delodajalske organizacije so spet na okopih. Tokrat zato, ker je predsednik vlade Robert Golob napovedal obvezno božičnico. Iz njihovih vrst se vrstijo dramatična opozorila. V Obrtno-podjetniški zbornici (OZS) svarijo pred "žrtvovanjem cele generacije podjetnikov" in grozijo z državljansko nepokorščino. Po oceni Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) pa bo obvezna božičnica "le še pospešila padanje slovenskega gospodarstva". 

Vse to je skupaj z vladno opustitvijo uvedbe davka na premoženje ponovno sprožilo razpravo o tem, kakšna bi morala biti davčna politika v Sloveniji. Nesporno je davčni primež, torej obremenitev plač z davki in prispevki, v Sloveniji bistveno višji kot v večini drugih državah EU. 

Toda istočasno v Sloveniji poberemo precej manj davkov na premoženje in kapital. Oba sta namreč pri nas bistveno manj obdavčena kot v drugih razvitih deželah. Tudi pri deležu davkov je Slovenija glede na ustvarjeni bruto domači proizvod (BDP) v evropskem povprečju. To pomeni, da gospodinjstva dejansko subvencionirajo lastnike (velikih) podjetij. 

Pri tem delodajalske organizacije že vse od zadnje davčne reforme, ki je zvišala nominalno stopnjo davka na dobiček, skoraj tekmujejo v apokaliptičnih napovedih. A slovensko gospodarstvo je imelo v tem času kljub energetski krizi rekordne poslovne rezultate. Neto čisti dobiček podjetij v letu 2024 znašal 6,5 milijarde evrov, s čimer je bil enak tistemu iz leta 2023. To pa mu je uspelo tudi po zaslugi ogromnih državnih subvencij. 

Kaj torej kažejo podatki?

Preberite še:
Zakaj je Hrvaška nova sanjska dežela naše podjetniške elite

Davčni primež je višji od povprečja EU, toda ... 

Poročilo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) kaže, da smo imeli v Sloveniji lani 44,6-odstoten davčni primež. Ta predstavlja delež, ki ga imajo v povprečni bruto plači prispevki delodajalca in zaposlenega ter dohodnina. 

Lani se je davčni primež zvišal za 1,44 odstotne točke. Razlog: dopolnilno zavarovanje, ki so ga prej od zdravstvenih zavarovancev pobirale zasebne zavarovalnice, se je prelilo v obvezno.  Med državami OECD je bila Slovenija na šestem mestu. Večji davčni primež kot Slovenija imajo recimo Belgija, Francija in Nemčija. Takoj za nami pa sta Slovaška, ki je lani močneje davčno obremenila delodajalce, in Madžarska.

Toda slika postane nekoliko drugačna, če pogledamo, koliko davkov Slovenija pobere v razmerju do BDP. Po zadnjih podatkih Evropske komisije iz leta 2023 so pri nas pobrani davki predstavljali 36,6 odstotka BDP. To je manj od povprečja EU, ki je znašalo 39 odstotkov. Najmanj so jih pobrali na Irskem, v Romuniji in Bolgariji. Največ pa na Danskem, v Franciji in Avstriji, kjer so lani pobrali več kot 43 odstotkov BDP.

Preberite še:
Postojnska jama je tovarna milijonov za Batagelja. A kart ne bo pocenil.

... po obdavčitvi dobičkov smo šele na 23. mestu

Tu pridemo do bistva: strukture teh davkov. Med državami EU namreč obstajajo velike razlike. Nekje poberejo več davkov od podjetij in premožnih posameznikov, drugje pa od zaposlenih. Med slednje sodi tudi Slovenija:

-       po deležu pobranih socialnih prispevkov v BDP je Slovenija leta 2023 zasedala visoko drugo mesto. Pred nami je bila Nemčija, takoj za nami pa Češka, Avstrija in Slovaška.

-       po obdavčitvi dobičkov podjetij pa je bila šele na 23. mestu. Za nami so bili Romunija, Madžarska, Latvija in Estonija.

-       pri zbranem davku na kapital smo prav tako na repu. Tega je bilo leta 2023 pri nas za dobrih pet odstotkov BDP. Podobno je z davkom na nepremičnine in drugo premoženje. 

Prejšnja vlada Janeza Janše je davek od dobička podjetij znižala na 19 odstotkov, aktualna pa ga je zvišala na 22 odstotkov. To je primerljivo s povprečjem držav EU. Toda efektivna stopnja tega davka, ki ga plačujejo podjetja, je pri nas zaradi davčnih olajšav, odbitkov in izgub iz preteklosti dejansko precej nižja.

Kaj pravijo številke? Še leta 2023, ko je veljala nižja obdavčitev, je po podatkih Ajpesa nekaj več kot 72.000 gospodarskih družb, ki so oddale letna poročila, plačalo 1,265 milijarde evrov davka na dobiček. 

Preberite še:
Zelena luč za Marka Bitenca: začenja se gradnja največje zasebne bolnišnice v državi

Brodnjakova NLB plačala le sedemodstotni davek na dobiček 

To pomeni, da je bila njihova efektivna stopnja obdavčitve 14-odstotna. Lani, ko se je obdavčitev zvišala, pa je znašala slabih 16 odstotkov. 

Še precej nižja je bila obdavčitev največjih bank, ki je nižja zaradi davčnih izgub iz zadnjega desetletja. Efektivna davčna stopnja NLB, ki jo vodi Blaž Brodnjak, je za leto 2024 znašala le sedem odstotkov, za skupino pa 13 odstotkov. Pri OTP banki pa je bila efektivna davčna stopnja enaka 6,9 odstotka, za skupino pa 8,5 odstotka. 

Nič ne kaže, da bi podjetja zaradi višje obdavčitve poslovala slabše. Nasprotno, že nekaj časa dosegajo rekordne številke. Po podatkih Ajpesa so gospodarske družbe, ki so lani zaposlovale rekordnih 543 tisoč ljudi, ustvarile dobrih 144 milijard evrov prihodkov. Ti so se malenkost znižali tako na domačem kot tujem trgu, realno pa so bili nižji tudi zaradi inflacije.

Ob tem je pozitivno poslovalo 50.261 družb, okoli 69 odstotkov vseh. Te zaposlujejo 85 odstotkov ljudi. Vsega skupaj so imele za skoraj osem milijard evrov čistega dobička. Četrtino tega dobička je ustvarila osmerica družb in bank: NLB, OTP banka, Krka, Holding slovenske elektrarne (HSE), Dars, Gen energija, Petrol in Telekom Slovenije. 

Z izgubo je poslovalo 20.431 družb, ki so zaposlovale 81.300 ljudi, skupaj pa ustvarile 1,4 milijarde evrov minusa. 

Preberite še:
Lepo je biti Blaž Brodnjak, še lepše pa lastnik davčne oaze NLB

Samostojni podjetniki: višji prihodki in pol milijarde "plusa"

Najboljše rezultate doslej so imeli tudi samostojni podjetniki, ki niso obdavčeni po sistemu normirancev. Teh je bilo lani 50.752, njihovi prihodki so se zvišali s 6,17 na 6,59 milijarde evrov. Tisti z dobičkom, bilo jih je več kot 86 odstotkov, so pod črto ustvarili 564 milijonov evrov podjetnikovega dohodka. Preostali so imeli za 49 milijonov evrov izgube. 

Pod črto: te številke nikakor ne potrjujejo dramatičnih svaril delodajalskih organizacij o padajočem slovenskem gospodarstvu. 

Pri tem v OZS, GZS in drugih lobističnih organizacijah podjetij ne omenjajo še enega dejstva: da so visoki dobički deloma tudi posledica subvencij, nepovratnih sredstev in poceni posojil, ki jih dobivajo od države. V resnici gre za denar, ki ga država zbere tudi z zelo obdavčenim delom, nato pa ga prelije v subvencije za precej manj obdavčen kapital. 

Spet velja pogledati številke. Po podatkih ministrstva za gospodarstvo so od začetka leta 2023 do avgusta letos podjetjem dodelili za dobrih 618 milijonov evrov nepovratnih spodbud. Od tega so jim doslej že izplačali približno 570 milijonov evrov. 

Podjetjem v dveh letih in pol več kot 600 milijonov pomoči

Pozor: v ta znesek so všteta le sredstva ministrstva, dveh agencij (Spirit, Aris) in Slovenskega podjetniškega sklada, ne pa tudi povratna sredstva, denar, ki so ga občine prejele za gradnjo turistične in športne infrastrukture, sredstva, ki jih država nameni za javne razpise ...

V povprečju so torej slovenska podjetja v tem obdobju letno prejela 231 milijonov evrov subvencij in drugih pomoči. To je enako skoraj petini davka na dobiček, ki ga je leta 2023 pobrala država. Zgolj za lajšanje posledic energetske krize je agencija Spirit podjetjem izplačala že več kot 300 milijonov evrov. 

Tako je seveda prav. Vsaka odgovorna država mora pomagati lastnemu gospodarstvu, kjer lahko. Še posebej med krizami. To sta počeli tako Janševa kot Golobova vlada.

Toda retorika delodajalskih organizacij ni zgolj agresivna, ampak tudi črno-bela: zgolj gospodarstvo ustvarja, vsi ostali pa to porabljajo, pri čemer naj za to ne bi kazali hvaležnosti.

To dokazano ne drži, njihovo logiko pa lahko tudi obrnemo. Z nepovratnim denarjem, ki so ga slovenska podjetja v zadnjih dveh letih in pol dobila od države, bi lahko v Sloveniji zgradili 120 tisoč novih stanovanj, v celoti financirali projekt dolgotrajne oskrbe ali pokrili skoraj polovico stroškov plačne reforme v javnem sektorju.