Naš paradoks: jamramo nad zdravstvom, geniji v belih haljah osvajajo svet

Slovenci imamo nacionalni šport, ki nima nobene zveze s smučanjem ali skakanjem v Planici: pritoževanje nad zdravstvom. Če poslušate naključne pogovore na avtobusu ali v čakalnici, boste hitro spoznali, da je naš sistem v razsulu, da nič ne deluje in da so vsi sposobni že davno pobegnili v tujino.

A nato stopite za vrata kakšne operacijske dvorane ali laboratorija in ugotovite nekaj neverjetnega: medtem ko mi vztrajno jamramo, nekdo v tisti isti zgradbi, pogosto s premalo denarja in v pretesnih prostorih, piše poglavja za svetovne medicinske učbenike. To je tisti slovenski paradoks. V okolju, ki nagrajuje povprečnost in sumničavo gleda vsakogar, ki štrli ven, posamezniki s trmo in genialnostjo premikajo meje globalne medicine.

Preberite še:
Zdravniki so postali odlično plačani birokrati, ki nimajo časa zdraviti

Obdobje pred 1991: Izumitelji v času suhih krav

V času, ko se je bilo treba za vsak kos moderne opreme prebijati skozi gore birokracije, je pomanjkanje porodilo tisto pravo, prvinsko inovativnost.

Mariborski čudež in opečeni svet

Če bi v šestdesetih ali sedemdesetih letih prejšnjega stoletja vprašali vrhunskega ameriškega kirurga, kje je svetovna prestolnica zdravljenja opeklin, bi vam odgovoril: »Maribor.« Prof. dr. Zora Janžekovič je v stari mariborski bolnišnici povsem spremenila doktrino zdravljenja hudih opeklin z metodo »zgodnje tangencialne ekscizije«. Njen pristop je smrtnost znižal za neverjetne odstotke in tuje delegacije kirurgov so množično romale v Maribor, da bi se učile od te genialne Slovenke.

Krojenje na mikroskopski ravni

Legendarni mikrokirurg Marko Godina ni zgolj šival odrezanih prstov; z uvedbo zgodnje rekonstrukcije s prostimi prenosi tkiv je spremenil pravila igre pri oskrbi hudih poškodb udov. »Godinova klasifikacija« je danes abeceda svetovne travmatologije. Bil je človek, ki je z nepopustljivo strokovnostjo ameriškim kirurgom pojasnjeval, da delajo narobe - in imel je prav.

Reproduktivna svoboda s slovenskim strojem

V času, ko so bile reproduktivne pravice žensk po svetu še tabu ali zakonodajna nočna mora, je ginekolog prof. dr. Franc Novak skupaj z domačimi inženirji razvil aparat VE-2 za vakuumsko aspiracijo tkiv in tekočin. Ta naprava ni bila le tehnični pripomoček; omogočila je varno prekinitev nosečnosti in postavila medicinske temelje naši reproduktivni svobodi, ki smo jo kasneje kot ena redkih držav v času Jugoslavije vpisali v ustavo.

Nevidni sovražnik slovenskega imena v suhokranjskih gozdovih

V poznih osemdesetih je v vasi Dobrava blizu Žužemberka klene Dolenjce v posteljo in bolnišnico spravljala skrivnostna bolezen, imenovana mišja mrzlica. Ekipa pod vodstvom virologinje prof. dr. Tatjane Avšič Županc je iz ulovljene rumenogrle miši uspešno izolirala povsem nov, nevaren patogen hantavirus in ga poimenovala virus Dobrava. Slovenski laboratorij se je s tem odkritjem dobesedno čez noč zacementiral med vodilne svetovne centre za raziskave zoonoz.

Preberite še:
"Ljudi so strašili zato, da so se lahko prijatelji politikov v miru šli posle"

Obdobje po 1991: Ko majhna država narekuje svetovni tempo

S padcem meja naša medicina ni postala zgolj podružnica Zahoda. Postala je še bolj drzna.

Zika: Detektivka, ki je presenetila Ameriko

Spomnite se leta 2015. Južna Amerika je bila v paniki zaradi virusa Zika, Svetovna zdravstvena organizacija in gigantski ameriški inštituti pa so tavali v temi zgolj z »močnimi sumi«. Zgodovina se je nato pisala v Ljubljani.

Mlada Italijanka, ki je živela v Braziliji, je zbolela za vročinsko boleznijo. Ko so v visoki nosečnosti ugotovili, da ima njen plod hude deformacije (mikrocefalijo), ji v njeni domovini niso mogli pomagati, saj italijanska zakonodaja strogo prepoveduje umetno prekinitev nosečnosti po petem mesecu, ne glede na anomalije. Zatekla se je v UKC Ljubljana, kjer slovenska zakonodaja po odobritvi posebne etične komisije dopušča prekinitev v primeru neozdravljivih in hudih okvar ploda.

Ginekologinja Nataša Tul Mandić je pri pregledu prva izprašala pacientko in strokovno posumila na virus Zika. Po prekinitvi nosečnosti v 32. tednu sta patolog Jernej Mlakar z obdukcijo in virologinja Tatjana Avšič Županc s svojo ekipo iz možganov ploda izolirala celoten genom virusa. Slovenska ekipa je tako kot prva na svetu neizpodbitno dokazala neposredno vzročno povezavo med Ziko in mikrocefalijo ter prehitela vse bogate svetovne inštitute.

Klopi kot nacionalna priložnost

Slovenija sodi med najbolj endemična območja za klopni meningoencefalitis in boreliozo na svetu. A slovenski infektologi, na čelu s Francem Strletom, so to spremenili v vrhunsko znanost. Postali so svetovna avtoriteta za lymsko boreliozo, odkrivajo nove seve bakterij in svetu narekujejo mednarodne smernice zdravljenja bolezni, ki jih prenašajo klopi.

Celična terapija: Rak, ki je izgubil maskirno obleko

Eden največjih slovenskih prebojev sedanjosti in prihodnosti pa se dogaja v imunologiji. Slovenski strokovnjaki - vizionarska ekipa, v kateri izstopajo Robert Zorec, Helena H. Chowdhury in urolog Simon Hawlina - so razvili napredno zdravljenje z avtolognimi dendritičnimi celicami za raka prostate.

Rak se pred imunskim sistemom uspešno skriva in maskira. Zato so slovenski znanstveniki razvili postopek elektrofuzije: bolniku odvzamejo njegove imunske (dendritične) celice in jih v laboratoriju fizično zlijejo z njegovimi tumorskimi celicami. Nastane imunohibridom - strogo personalizirano cepivo. Ko ga vbrizgajo nazaj v telo, imunskemu sistemu odstrani prevezo z oči in ga usmeri v neposredni napad na raka. Slovenija na področju naprednih celičnih zdravil tako suvereno kroji evropski in svetovni vrh.

Preberite še:
"Janši nihče ni upal povedati, da sta se njegova varnostnika okužila s covidom"

Zakaj nas to preseneča?

Zgodovina slovenske medicine nas uči nečesa bistvenega. Veliki preboji ne nastajajo v udobju milijardnih proračunov in popolnih birokratskih sistemov. Nastajajo v trenutkih, ko se slovenski zdravnik, kirurginja ali virolog v tisti zloglasni, pogosto premajhni javni zgradbi odloči, da ne bo pristal na povprečnost.

Morda bomo jutri na avtobusu spet jamrali o čakalnih vrstah in nedelujočem sistemu. A ko se vrata laboratorijev in operacijskih dvoran zaprejo, naši strokovnjaki dokazujejo, da meja med provincialnostjo in svetovnim vrhom nikoli ni bila v opremi ali denarnici. Vedno je bila izključno v glavi. In naša medicina si že od nekdaj drzne razmišljati povsem brezmejno.

P. S. To je samo izbor najbolj drznih in prelomnih dosežkov slovenske medicine, ki so zrasli na ramenih predhodnikov in razmišljanju zunaj okvirjev.

O avtorju:

Dr. Miha Skvarč, dr. med. je bil med pandemijo vodja Enote za mikrobiologijo v Splošni bolnišnici Jesenice in ekspert Evropske komisije za in vitro diagnostične medicinske pripomočke. Trenutno dela kot znanstveni svetovalec na Evropski agenciji za zdravila.

Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.