Logarjev Skok je prevara. To je napad na tožilstvo iz Orbanovega učbenika.

Ko se je Viktor Orban leta 2010 vrnil na oblast, je bila ena prvih potez njegove vlade reforma madžarskega pravosodnega sistema. Temu je Orban že pred volitvami očital, da je po padcu komunizma ostal prežet s kadri iz prejšnjega režima. S spremembami v pravosodju bomo poskrbeli za njegovo večjo učinkovitost in odpravo korupcije, je napovedoval Orban.

V Orbanovih načrtih je imelo ključno vlogo tožilstvo. Že nekaj mesecev po tem, ko je prevzela oblast, je vladajoča stranka Fidesz na položaj generalnega državnega tožilca imenovala svojega zvestega člana. S spremembo zakonodaje mu je podelila kar devetletni mandat. V roke mu je dala vse vzvode odločanja, nižje rangiranim tožilcem pa odvzela samostojnost.

Tožilstvo je tako v madžarskem pravosodju postalo podaljšana roka politike in edini razsodnik, ali in koga se bo preganjalo in koga ne. V poznejših letih je sistematično začelo zaustavljati preiskave korupcije in se spremenilo v glavno orodje za kriminalizacijo političnih nasprotnikov in kritikov Orbanove oblasti.

Takratna madžarska reforma je postala šolski primer pojava, ki mu v angleščini pravimo »judicial capture«, torej odvzema neodvisnosti pravosodju. In podobnosti z današnjo Slovenijo je preveč, da bi bile zgolj naključne.

Preberite še:
Gospod Logar, kdo vam je pred volitvami doniral 367 tisoč evrov?

Glavna tarča je tožilstvo. Enako je bilo na Madžarskem.

Tudi slovenska desnica v pravosodnem sistemu že vrsto let vidi center moči, ki ga obvladujeta levica in »udbomafija«. Tudi v Sloveniji se, enako kot pred 16 leti na Madžarskem, sedanja reforma pravosodja upravičuje z bojem proti sistemski korupciji in povečanjem učinkovitosti.

Tudi v Sloveniji se hiti. Zakon o Skoku, preoblikovanem specializiranem državnem tožilstvu, se sprejema po hitrem postopku. Kaj si o njem mislijo pravniki, tudi tisti, ki so bili že prej kritični do pravosodja, ne zanima nikogar od odločevalcev. Nihče niti dobro ne ve, kakšen zakonski »frankenstein« je bil sploh sprejet. Na 51 členov je bilo namreč vloženih kar 39 amandmajev. 

In bistvo: tudi v Sloveniji je prva in glavna tarča nove oblasti tožilstvo – enako kot takrat na Madžarskem. 

Tudi v Sloveniji bi namreč reforma močno povečala vpliv politike na tožilstvo. Po novem bo namreč vodjo specializiranega tožilstva imenoval državni zbor in ne več državnotožilski svet. Vodja, ki bi ga imenovala vladajoča koalicija, bi imel tudi večjo avtonomijo pri kadriranju.

Preberite še:
Od Širclja do Mijiča: kako je desnica »padla« pri davkih in korupciji

Gre »le« za maščevanje ali še za kaj več?

Na tem mestu smo že pred dvema mesecema zapisali, da projekt Skok v obliki, kot jo je zasnoval njegov idejni oče Anže Logar, ne deluje le kot poskus prevzema organa, ki mu ustava zagotavlja samostojnost, ampak kot maščevanje. 

Jasno je, zakaj. Desnica namreč že vrsto let prav v tožilstvu vidi arhitekta vseh (padlih) postopkov proti njenemu voditelju in drugim ljudem s tega pola. Že tretja Janševa vlada, v kateri je sedel tudi Logar, je tožilstvo med epidemijo skušala oslabiti z zniževanjem plač in zavlačevanjem pri imenovanju novih tožilcev. Spomniti se velja tudi napadov SDS na posamezne tožilce. 

Toda za celotno zgodbo o Skoku se verjetno skriva še en, mogoče celo močnejši motiv. Večji vpliv vladajoče politike na tožilstvo namreč pomeni precej manjšo verjetnost, da bi to kadarkoli preganjalo korupcijske zadeve iz njenih lastnih vrst. Tudi ta motiv je isti, kot ga je nekoč imel Orban.

Že po nekaj mesecih oblasti se je namreč nabralo precej »materiala«. Začnimo kar pri Logarju, idejnemu očetu Skoka, ki mu je v politiki uspel finančni čudež. Iz nič je postavil stranko, ki je za volilno kampanjo, v kateri je osvojila šest poslanskih mest, porabila skoraj 600 tisoč evrov. Še danes ne vemo, od kod je prišel velik del tega denarja. Javno znana razlika med znanimi viri sredstev in porabo sredstev znaša skoraj 370 tisoč evrov.

Preberite še:
Logar nas je spet prevaral. Zdaj vodi napad na tožilstvo.

Mijič zdaj govori, a ne o svojih dolgovih

Na eni strani Logar poudarja, kako je Skok ključni pogoj za resen boj proti korupciji. Na drugi strani še vedno molči o tem, kdo je financiral njegovo kampanjo. 

Kako lahko Logarju zaupamo, da Skok ni prevara, namenjena kamufliranju pohoda nad neposlušne tožilce, če nam Logar hkrati ne pove, kdo vse je investiral v njegov politični projekt in kaj ti ljudje pričakujejo v zameno?

Tudi Franci Matoz, prej uspešni odvetnik, zdaj pa notranji minister, ima težave z ločevanjem vlog. V zgodbi o prodaji palače v Piranu je Matoz tisti vezni člen, ki povezuje vse vpletene. 

Njegova odvetniška pisarna je delala tako za občino Piran kot župana, ki je z neuveljavitvijo predkupne pravice omogočil, da je palača končala v rokah podjetnikov, povezanih z Matozom. Pozor: govora je o istem Matozu, ki je tri tedne po prodaji palači na čelo upravne enote Koper (torej tja, kjer ima sam plejado poslovnih interesov) postavil ženo tega istega župana Pirana.

Orbanova reforma je bila prevara. Kaj pa Logarjev Skok?

Tu je še poslanec Resni.ce Boris Mijič, ki je zdaj celo spregovoril. Seveda ne o tem, kdaj bo njegovo propadlo podjetje poplačalo več deset tisoč evrov dolgov do nekdanjih zaposlenih in države. Ne o tem, kako mu je kljub dolgovom uspelo začeti graditi novo hišo in refinancirati hipoteko. Ne o tem, zakaj je lagal o svoji izobrazbi. 

Mijič zdaj zastavlja poslanska vprašanja, koalicija pa ga je za nagrado imenovala v delegacijo Slovenije pri Svetu Evrope. 

Tu imamo še ministra za zdravje Tadeja Ostrca, ki je nedolgo nazaj, v prejšnji vladi, uredil koncesijo prijatelju, za katerega kot zobozdravnik še vedno dela. Pa vodjo poslanske skupine Resni.ce Katjo Kokot, ki si je spisala zakon za lastno veterinarsko ambulanto. Pa  zasebno kliniko, ki je za stranko Resni.ca spisala zakon za - zasebne klinike. 

Res verjamemo, da si želi vladajoča garnitura odpraviti neučinkovitost trenutnega sistema, če prav ta neučinkovitost njenim ljudem omogoča, da imajo korist od praks, ki so bodisi koruptivne bodisi predstavljajo resno korupcijsko tveganje? 

Premislimo še enkrat: zakaj bi si izboljšanja pravosodnega sistema v dobri veri želeli ljudje, ki so vrsto let javno brutalno napadali to isto pravosodje, njegove institucije in zaposlene, zdaj pa imajo v rokah vzvode, da ga dejansko sesujejo?

Orbanova reforma pravosodja je bila prevara, za katero je Madžarska kot država v poznejših letih plačala visoko ceno. Tudi Logarjev Skok ima vse elemente prevare.