V začetku leta 2020 je svet pretresla novica o izbruhu novega koronavirusa SARS-CoV-2, ki je povzročal bolezen Covid-19. Pet let pozneje je čas, da se vprašamo, kaj smo se iz te zgodbe naučili. Je njena edina dediščina 3.120.072 zavrženih doz cepiva?
V petih nadaljevanjih se bom sprehodil skozi glavne dogodke v času pandemije z vsemi vzponi in padci, dobrimi in slabimi stranmi boja proti virusom, s pozitivnim ali negativnim pogledom na prihodnost. Bralci boste lahko presodili, ali je virus glavni junak tragedije, komedije ali nekaj vmes.
Križarka Diamond Princess je 20. januarja, v času kitajskega novega leta, izplula iz Jokohame na Japonskem. Med križarjenjem je na ladji prišlo do izbruha SARS-CoV-2. Prvi primer na ladji je bil potrjen pri potniku, ki je izstopil v Hongkongu. Ladja se je 3. februarja vrnila v Jokohamo, kjer so se japonske oblasti kot prve v demokratičnem svetu spopadle z virusom.
Karantena, ki se je začela 5. februarja, je trajala dva tedna. Končni izkupiček je bil več kot 700 potrjenih primerov okužb, kar je predstavljalo več kot petino vseh ljudi na ladji.
Preberite še:
Kako smo covid izbrisali iz spomina #kolumna
Zakaj nihče iz Slovenije ni poklical na Japonsko
Glede na poročanje slovenske oblasti niso vedele, kako ravnati s slovenskimi potniki, ki so bili po vsej verjetnosti prepuščeni sami sebi. En par je opisal svojo pot preko Istanbula v Slovenijo. Do Istanbula so vsi nosili maske in vzdušje je bilo precej napeto. Od Istanbula do Brnika se je vzdušje sprostilo. Slovenski epidemiologi so vedeli za njun prihod samo zato, ker sta sporočila, da prihajata.
Za nagrado sta dobila dodatno 14 -dnevno karanteno, čeprav je nista potrebovala. Če bi se slovenske oblasti pozanimale pri japonskih oblasteh, kaj se je dogajalo, bi vedele, da od 6. februarja na ladji ni bilo novih primerov okužb. Tudi v tujih medijih je bilo več kot dovolj poročil o tem, kaj se je na ladji dogajalo.
Že marca je izšel prvi članek japonskih avtorjev z naslovom "Chronology of COVID-19 Cases on the Diamond Princess Cruise Ship and Ethical Considerations: A Report From Japan". V članku so se avtorji spraševali, če je bilo ravnanje japonskih oblasti etično, sorazmerno in nediskriminatorno. Kot glavno skupino ljudi, ki je bila najbolj prizadeta, so identificirali posadko, ki je bila brez možnosti umika, karantene in ustrezne oskrbe, če je zbolela. Virus se je na ladji širil preko neposrednega kontakta in ne preko ventilacijskega sistema.
V istem času so na drugi ladji imeli sum na okužbo s SARS-CoV-2. Japonske oblasti niso dovolile, da bi se zasidrala in da bi se potniki izkrcali. Pozneje se je ladja zasidrala v Kambodži in premier te države je pravilno identificiral glavni problem - da je glavna bolezen strah in ne virus.
Preberite še:
Razkrivamo največjo skrivnost afere maske
Desni pol se je posmehoval navodilom NIJZ
24. februarja 2020 je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) izdal prva priporočila za preprečevanje širjenja virusa, ki so vključevala higieno rok, izogibanje tesnim stikom z bolnimi osebami in uporabo mask v zdravstvenih ustanovah. Desni del političnega pola se je navodilom pričel posmehovati in jih kritizirati, čeprav je podobna navodila izdala tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).
V Sloveniji smo v tistem času opravili mnogo testiranj, kar je pripomoglo k temu, da smo dokaj hitro prepoznali prve primere pri Slovencih, ki so počitnikovali v Italiji in se tam nalezli virusa. Vendar pa smo spregledali, kljub poročilom s Kitajske in iz Jokohame, da so najbolj ogroženi starejši in kronično bolni. Nihče ni pomislil, da bi preveril položaj v domovih za starejše in bolnišnicah ter izdal priporočila, kako ravnati samozaščitniško.
4. marca 2020 smo v Slovenija dobili prvi potrjeni primer okužbe s SARS-CoV-2, in sicer pri motoristu, ki je v Slovenijo preko Italije potoval iz Maroka.
Preberite še:
Komu Počivalškovi dajejo milijone za maske in opremo
Pokazalo se je, da ne vemo, kaj delamo
6. marca je vlada Marjana Šarca sprejela odlok o prepovedi zbiranja ljudi v javnih prostorih, kjer bi bilo prisotnih več kot 500 oseb. Prav tako so bili izdani dodatni ukrepi za omejevanje širjenja virusa v zdravstvenih ustanovah. Vsaj v bolnišnici na Jesenicah, kjer sem takrat delal, smo bili dobro pripravljeni, ker smo imeli decembra 2019 vajo "nič nas ne sme presenetiti" zaradi nekaj primerov ošpic. Preverili smo protokole, kako ravnati ob veliko bolj nalezljivi bolezni, kot je okužba s koronavirusom.
Število potrjenih primerov okužb v Sloveniji in drugod je naraščalo. Skoraj vsi so bili povezani s počitnicami v Italiji, največ pa jih je bilo v Beli Krajini. Odziv odgovornih je bil medel. V domovih za starejše bi umrlo še več ljudi, če ne bi zaposleni iz bolnišnice v Novem mestu samoiniciativno priskočili na pomoč pri negi bolnikov, da so lahko šli okuženi delavci iz domov v izolacijo.
To izkušnjo smo do jeseni 2020 pozabili. Vse ni bilo tako črno. Takrat je v domu bivala tudi 104-letnica, ki je preživela že špansko gripo in drugo svetovno vojno. Okužila se je z virusom, a je Covid–19 preživela brez hospitalizacije, saj ni bila dlje časa izpostavljena virusu. Še en nauk, ki smo ga spregledali. Pokazali so se prvi znaki, da ne vemo dobro, kaj delamo.
12. marca je Šarčeva vlada razglasila epideijo. 13. marca si je nova vlada Janeza Janše pred prvo sejo za foto termin nadela maske FFP3. Medtem smo v bolnišnicah popisovali maske in imeli navodila, da jih moramo odlagati na posebej za to označena mesta - za reciklažo in poznejšo ponovno uporabo. Vladajoči pa so po fotografiranju maske sneli in jih vrgli v smeti.
Preberite še:
Covid-19 inventura: kaj smo delali prav in kaj narobe #kolumna
Medicina je postala ovira za osebne finančne cilje
Vrag je vzel šalo. Epidemija se je pričela politizirati. Znanost in z dokazi podprta medicina je postala nepotrebna in samo ovira pri uresničevanju bolj pomembnih političnih in osebnih finančnih ciljev. Politizacija ukrepov je bila glavni razlog za to, da smo bili glede na število primerov in smrti ena od bolj prizadetih držav v Evropi. Pred nami so bile samo države z Balkana.
Vlada Janeza Janše je naredila vse, da bi bilo ljudi strah, saj ko je ljudi strah, mislijo samo nase in bližnje. Medtem pa lahko prijatelji politikov mirno vodijo posle kot običajno.
Spomnimo se, kako smo se borili za vsako masko in kako so se prijatelji slikali na Brniku pred letalom s Kitajske, ki je pripeljalo maske v Slovenijo. Lastili so si zasluge, da so oni s pomočjo svojih poznanstev “zrihtali” prevoz nujno potrebne zaščite. V resnici je bil prevoz mask čisto običajen čarter polet iz južne Kitajske v Slovenijo, ko se je nabralo dovolj naročil za zaščitno opremo in so lahko napolnili letalo.
Na letalu je bila tudi druga zaščitna oprema, ki je niso uvozili prijatelji. Zato je bila podvržena strožjemu nadzoru in je bila na voljo šele, ko je zdravstveni zavod jamčil, da opremo nujno potrebuje za svoje delovanje. Prijatelji pa so medtem prodajali FFP2 zaščitne maske, ki so na Kitajskem stale 11 dolarskih centov, za 30- ali večkratnik nabavne cene.
O avtorju:
Dr. Miha Skvarč, dr. med. je bil med pandemijo vodja Enote za mikrobiologijo v Splošni bolnišnici Jesenice in ekspert Evropske komisije za in vitro diagnostične medicinske pripomočke. Trenutno dela kot znanstveni svetovalec na Evropski agenciji za zdravila.
