Klanjamo se Trumpu, ki nam draži gorivo. In ga vabimo v Slovenijo na golf.
Pred skorajšnjim obiskom Donalda Trumpa bi bilo najbolje, da sledimo zgledu in tudi sami kaj poimenujemo po njemu. Najbolje nekaj domačega, avtohtonega. Kraški Trumpov rov se res lepo sliši. Ker če kaj, pa res vrhunsko rije.
»Povej mi, s kom se družiš, in povem ti, kdo si.« - ljudski pregovor
Obisk v New Yorku je za marsikoga pravo doživetje. Empire State Building, letalonosilka iz druge svetovne vojne, Broadway in vse ostalo so stvari, ki jih ljubljanski nebotičnik, policijski čoln P-111 v Pivki in Metelkova mesto ne morejo v celoti nadomestiti. Toda pravo doživetje so slavni ljudje, ki jih povabimo k sebi v goste.
Predsednik vlade Janez Janša je na srečanju OZN v Velikem jabolku srečal veliko imenitnežev. V znamenje zahvale za pomoč marca se je srečal z Benjaminom Netanjahujem, drugo leto se dobita v Jeruzalemu. Poleg njega se je dobil z najslavnejšim zetom in ga povabil na obisk k sebi. Menda je vabilo že sprejel, čeprav še ni jasno, zakaj bi prišel, ko pa pri nas nima v lasti prav nobenega igrišča za golf.
Da je glavni cilj obiska igranje golfa in igranje državnika, je menda jasno vsem, ki vsaj bežno spremljajo svetovne novice. V času popolnoma nepotrebne vojne z Iranom, ki je cene pogonskih goriv pognala v nebo, je Donald Trump našel čas za kreganje s Kanado in preimenovanje jezer in morij po sebi. Glede na pomen obiska bi bilo najbolje, da sledimo zgledu in tudi mi kaj poimenujemo po Trumpu. Najbolje nekaj domačega, avtohtonega.
Kraški Trumpov rov se res lepo sliši, ker če kaj, pa res vrhunsko rije. Tudi ko Trump zadene ob dno dna, vedno rije še naprej.
Preberite še:
Rončević ima prav: kriva sta devetletka in LGBT ideologija. Rešeni smo!
Slovenskemu zetu se na volitvah obeta hud poraz
Klanjanje in opevanje verjetno najbolj skvarjene politične osebnosti modernega časa ni nekaj nepričakovanega. Enako kot Trump klečeplazi pred Putinom bomo tudi mi kot narod primorani v poklon tistemu, zaradi katerega doživljamo denarnicobol vsakič, ko točimo gorivo. Načelna drža je komunistični koncept, ki v novi Sloveniji očitno nima prostora.
Kaj si o klanjanju pred zetom mislijo v ZDA, pokažeta dva zanimiva podatka. Prvi je, da bodo na volitvah v začetku novembra, kot kaže, padle generacijske trdnjave desnice, s Teksasom vred. Če Teksas izvoli demokratske predstavnike, je to tako, kot da bi pri nas v Grosupljem zmagala Levica, v Ivančni Gorici pa Socialni demokrati.
Drugi, verjetno še dosti bolj pomemben podatek je, da je Melania za ameriške medije začela razlagati, kako ji v življenju v majhnem mestu v komunistični Sloveniji ni prav nič manjkalo. Opa, gospa je pred volitvami rada govorila, kako grozen je bil komunizem, kjer ni imela nagačenega leoparda pred posteljo in pipe za Dom Pérignon v kopalni kadi.
Tajna služba ZDA bo očitno imela res polne roke dela. Če zakonca Trump res prideta na obisk, bodo morali predsednika varovati pred ostrostrelci in še preprečiti Melaniji, da bi pobegnila in zaprosila za azil. Verjetno jih bodo poslali na predhodno izobraževanje v Severno Korejo, kjer imajo s tem izkušnje. Še dobro, da so zdaj z njimi prijatelji. In zavezniki v boju proti … komunizmu? Svobodi? No, važno, da se razumejo.
Preberite še:
Nekoč smo sanjali o zelenem prehodu, zdaj bomo plačevali za gume in dizel
Bomo zaradi Trumpa kmalu plačevali tri evre za liter dizla?
Obisk bo seveda služil za kamuflažo najnovejše bistroumne poteze prepovedi izvoza dizla iz ZDA. V zadnjih letih je država postala največja proizvajalka nafte in velika izvoznica pogonskih goriv. Ker je istočasno tudi zaprla Hormuško ožino, so cene goriv šle v nebo, to pa bi reševali s predvolilno prepovedjo izvoza.
Da bo to pri nas pognalo ceno dizla na tri evre na liter, jih ne zanima. Ne zanima tudi podpornikov obiska, ki bodo še naprej objavljali, kako drag je šele v Italiji. To jim pomaga, da gredo čez dan - drugod jim je še slabše. Standard za to oblast je, da niso v vsem najslabši na svetu. Do takrat jim bodo ploskali.
Paktiranje z vzrokom za drag bencin težavo samo še poglobi. Želi pozornost in aplavze, vsak, ki mu da, kar želi, na dolgi rok slabša stanje. Neposredno tudi škodi Sloveniji. Ne živimo v vakuumu in poteze vlade niso izločene od vsega, v praznini vesolja. Nobena država v Evropi ni tako nora, da bi se bratila z novim Gadafijem na drugi strani Atlantika. Pa Gadafi je bil v primerjavi s tem še v redu, ker je poleg plačevanja teroristov vsaj skrbel za revne. Slovenija je evropski unikum in to zato, ker smo napredni, nasprotujemo komunizmu in podpiramo borca za desnico.
Preberite še:
Dobrodošli v vzporedni Sloveniji: Hojs beži, Mahnič trobi, Grims išče Ruse
Divji ples norcev ne bo trajal več dolgo
Slovenski zet, veliki borec za tukajšnjo desnico, sicer te dni praznuje veliko zmago. Premagal je komike, ki so razglasili kapitulacijo. Njegova vlada je tako nora, da se iz nje ne da več norčevati. Šale pogosto temeljijo na pretiravanju, ampak kadar tudi najhujšega pretiravanja ni več mogoče ločiti od dnevnih novic, imajo problem.
Svet je zajel vrtinec norije in zdaj smo se mu pridružili v tem divjem plesu. Da bi ohranili trezno glavo, se moramo zavedati, da ples ne bo trajal večno. Bibi in Trump bosta pred koncem leta poklicana na volitve, prvi konec oktobra in drugi začetek novembra. Obema ne kaže slabo, temveč katastrofalno. Če se ne zgodi nič resnično sumljivega, bosta oba izgubila oblast: Netanjahu v celoti, Trump bo še dve leti obdržal formalni položaj predsednika, preden bo za vedno odšel.
Ples norcev se počasi končuje. Svet se je naveličal ostarelih osebnostnih motenj v človeški podobi, ki že desetletje in več krojijo usodo sveta. Dovolj jih imamo, ne ponujajo ničesar in jemljejo vsem. Vsi bodo padli, eden za drugim, ker ne ponujajo ničesar razen norije, orgije sovraštva in privilegijev za izbrance.
Taktu tega zadnjega plesa se bomo kljub temu pridružili in zaplesali valček, polko in horo, na glavi bo čepica in v roki zastavica. Tako plesoče bodo samodržci popadali na smetišče zgodovine - kot opozorilo nadaljnjim generacijam, na kaj je treba paziti.
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.