V zadnjih tednih se vrstijo intenzivni napadi na delo Državne volilne komisije (DVK). Vlada močno polemizira dejstvo, da je trenutni vodja DVK član Liberalne Demokracije Slovenije – nekdaj močne parlamentarne in večkrat vladne stranke, ki je leta 2011 izpadla iz parlamenta in o kateri že nekaj let ni ne duha ne sluha. Enak vzorec smo videli že ničkolikokrat, odličen primer je javna RTV. V času pisanja se vršijo strahotni napadi na RTV Slovenija, ker njihovi novinarji delajo po lastni vesti in ne po nareku. Enak vzorec smo videli že pred meseci na policiji in še marsikje drugje, kjer je vlada začela rovariti po svoje.
Obstaja torej velika verjetnost, da bomo še pred volitvami priča napadom na delo DVK, ker bodo tudi njihovi delavci želeli delati po lastni vesti in ne po vladnem nareku. Predsednik vlade je že večkrat namignil, da bodo volitve ukradene. Ali je to samo priprava terena za izpodbijanje legitimnosti volitev, kot je to storil že leta 2014 in kot je lani storil njegov osebni heroj DeeJay Trump, ali pa gre za skrivno naročilo podpornikom, zaenkrat ve samo on sam. Kljub temu je zdaj pravi čas, da pregledamo načine, kako ugotovimo, ali so bile volitve dejansko ukradene ali ne, in tako vsak poskus zatremo v kali.
Preberite še:
Kaj pa, če Janša ne bo priznal izida volitev? #kolumna
"Mehka" volilna prevara
Z izrazom "mehka" volilna prevara označujem načine goljufanja brez izrecnih kršitev volilne zakonodaje. V Združenih državah Amerike (ZDA) in na primer na Madžarskem uporabljajo večinski volilni sistem, kjer je za zmago ali poraz odločilna zmaga v določenem volilnem okrožju. Mahinacija z obliko volilnih okrožij se prav zdaj dogaja v ZDA in pogosto omogoča Republikanski stranki, da z manjšino glasov še vedno dobi večino v svojem parlamentu (Kongresu). Na Madžarskem je s podobno taktiko Viktor Orban leta 2018 s 47,9 odstotki glasov prišel do ustavne večine 66,8 odstotka poslancev. V Slovenji smo pred to obliko goljufanja leta 2022 varni, ker uporabljamo proporcionalni sistem. V volilnem programu SDS je sicer že dolga leta tudi prehod na večinski volilni sistem.
V ZDA manjšinam pogosto otežujejo dostop do volišč, posledica so dolge kolone pred nekaterimi volišči, predvsem v območjih, ki volijo za "napačno" stranko. Praviloma je posledica nekoliko slabši rezultat "napačne" stranke, kar "pravi" stranki omogoča zmago kljub nižji podpori volivcev. K sreči je DVK zaenkrat še samostojna ustanova in tudi te težave letos v Sloveniji še ni pričakovati.
Druga oblika mehkega goljufanja so zlorabe javnih institucij za provladno propagando, podkupovanje določenih skupin volivcev, predvolilni bonbončki, pritiski na novinarje, kritične do vlade in podobno. Ti se že dogajajo in pridobivajo zalet. Žal gre tu za ekscese, ki jih ni mogoče ustaviti, saj ne gre za neposredne kršitve volilne zakonodaje, temveč le "učinkovito rabo javnega denarja" ali "izvajanje oblasti v skladu z zakonsko določenimi pooblastili" in podobno. Vsi vemo, da gre za očitno zlorabo položaja, toda eno je to vedeti, drugo pa dokazati pred sodiščem.
Tej obliki goljufanja se letos žal ne moremo izogniti. Lahko jo edino kaznujemo z udeležbo na volitvah.
Preberite še:
Janša se mora bati volitev #analiza
"Trda" volilna prevara
Pri "trdih" oblikah goljufanja gre za neposredne kršitve volilne zakonodaje. Eno od trdih oblik videvamo vsak dan ob prometnicah, kjer nas nagovarjajo plakati pretežno vladnih strank. Gre za kršitev 2. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji, ki omejuje, kdaj se kampanja lahko začne – ne prej kot 30 dni pred volitvami. Določene stranke, večinoma vladne, že več mesecev kršijo volilno zakonodajo in se nam rogajo v brk. Žal zakon za to krštev ne predpisuje sankcij. K sreči je tudi malo verjetno, da bi ti plakati prepričali veliko ljudi. Veliko nevarnejše trde kršitve so tiste, kjer goljufi neposredno prirejajo rezultate volitev.
Robustnemu sistemu volitev navkljub obstajata dva načina, s katerimi je v Sloveniji trenutno možno ponarediti volitve: oddaja volilnih lističev v imenu ljudi, ki ne bodo volili, in neposredno ponarejanje rezultatov s strani volilnih komisij. Prevara v obeh primerih deluje podobno, le izvajalci so drugi. Če prevaranti oddajajo volilne lističe v imenu ljudi, za katere vedo, da ne bodo volili, bo skupina posameznikov hodila od volišča do volišča, se izdajala za nekoga drugega in oddajala glasove v njihovem imenu. Način, kako pridemo do ljudi, ki ne bodo volili, je več, najpogostejša različica je z dodajanjem lažnih identitet na volilni seznam – volili bodo mrtvi ljudje, ogromno ljudi bo imelo enako ime, priimek in datum rojstva in podobno. K sreči tri do štiri mesece ni dovolj časa, da bi prevaranti tu kaj dosti naredili, zato je ta oblika goljufije v letu 2022 malo verjetna.
Če prevaro izvaja volilna komisija, bodo po zaprtju volišča dodali neko število glasov ljudi iz volilnega seznama, ki se volitev niso udeležili. V tej različici ni potrebe po dodajanju lažnih identitet, toda prevaranti so omejeni le na tiste posameznike, ki se volitev niso udeležili. Poleg mahinacij s časom volitev in financiranjem kampanje je ta tip prevare v Sloveniji v letu 2022 najbolj verjeten oziroma ga je do aprila vsaj mogoče organizirati.
Preberite še:
Kolektivni narcisizem #kolumna
Kako zaznati prirejanje rezultatov
Oba tipa goljufij, ki sta v Sloveniji trenutno možna, lahko zaznamo s pazljivo analizo volilnih rezultatov. Glavni signal so razlike v primerjavi z dosedanjimi volitvami, ki jih lahko opazujemo od zaprtja volišč dalje, letos torej 23. aprila od 19h ure naprej. DVK je pri vseh dosedanjih volitvah svoje delo opravila zgledno, rezultate po voliščih smo dobili hitro in ažurno. Če bi prišlo do nenavadnih zamud pri objavljanju rezultatov iz nekaterih volišč brez prepričljivih razlogov, je to lahko zato, ker se lokalne volilne komisije igrajo z rezultati. Seveda do nekaj zamud na posameznih voliščih vedno lahko pride, toda sistematično zamujanje rezultatov iz večjega števila volišč, kot je to običajno, je lahko znak, da se nekaj dogaja. Ko bomo letos spremljali štetje glasov, pozivam vse bralce, da spremljajo tudi, kako in od kod kapljajo rezultati. Ti se sproti objavljajo na straneh DVK. Velike zamude iz volilnih trdnjav te ali one strani je vredno zapisati na list papirja in morda zajeti zaslonsko sliko. Morda bo to ključen dokaz pri reševanju demokracije. Morda pa bo že samo zavedanje, da veliko število ljudi opazuje, prevarante odvrnilo od poskusa.
Drugi signal so vzporedne volitve. Posebne komisije vsakič vzorčijo določeno število volivcev, s čimer preverijo, kakšni so bili rezultati na tistem volišču v določenem času. Velika odstopanja vzporednih volitev od uradnih rezultatov volitev so znak za alarm. Nad rezultati praviloma bdi DVK, toda glede na napade, ki se že dogajajo, in kam je takšen vzorec vedenja pripeljal na policiji in RTV, je letos dejansko dobro, da nadziramo tudi DVK. Če policija lahko odpušča lastne sindikaliste, ki so kritizirali delo vodstva, in če lahko v epidemiji odpuščajo epidemiologe in jih menjajo s torakalnimi kirurgi, vladi ni zaupati, da bo prizanesla volilni komisiji, ki odloča o njihovi prihodnosti.
Tretji signal, na katerega velja paziti, je sestava volilnih komisij na voliščih, še posebej tistih, kjer prihaja do čudnih dogodkov. Praviloma je volilna komisija sestavljena iz dveh tričlanskih ekip, ena dela dopoldne, druga popoldne, zvečer še skupaj preštejejo volilne lističe. Praviloma morajo člane teh ekip imenovati različne vladne in nevladne stranke, da je v vsaki tričlanski ekipi vsaj nekdo, ki želi drugačen rezultat kot druga dva člana. Temu velja v letu 2022 posvečati posebno pozornost. Vlada je v primeru nadzornikov RTV Slovenija jasno pokazala, koga oni smatrajo kot "opozicijsko stranko" in za nadzornike RTV imenovala samo člane strank, ki jim omogočajo večino v parlamentu. Ni izključeno, da se bodo podobnega manevra poslužili tudi na volitvah, sploh na voliščih v manjših krajih, kjer je pogosto težko dobiti dovolj raznovrstno komisijo. Na vsako tako volišče je potrebno uperiti posebno pozornost, saj je tam verjetnost goljufanja največja. Če je bila na takšnem volišču udeležba bistveno višja kot na državni ravni, je to znak, da je rezultate volišča potrebno temeljito prečesati, da se zagotovi vsaj kolikor toliko demokratične volitve brez najbolj očitnih krštev.
Četrti signal so velika odstopanja od običajnih rezultatov. Ljudje redko menjamo svetovne nazore, kdor vse življenje voli leve stranke, jih bo volil tudi leta 2022 in obratno. Le majhen delež ljudi se od volitev do volitev premisli in to se odraža tudi na volilnih rezultatih. Veliki skoki, kjer stare stranke z znanim volilnim dometom dobijo bistveno več ali bistveno manj glasov, so malo verjetne in jih je potrebno temeljito preveriti. Domet strank SD, SDS, NSi in nekaterih drugih je znan. Velik skok ali velik padec v številu glasov za tako stranko je sumljiv, še posebej, če ga niso predhodno zaznale ankete.
Tu je pomembno vedeti, da gre pri skokih za absolutno število glasov, relativni rezultati lahko močno odstopajo. Ob visoki volilni udeležbi je povsem verjeten scenarij, kjer SDS dobi 222 tisoč glasov in samo 15 mandatov poslancev, čeprav so leta 2018 z 222 tisoč glasovi dobili 25 mandatov, saj je bila volilna udeležba le 52,64-odstotna. Če se nas tokrat udeleži 80 odstotkov volilnih upravičencev, ni vprašanje, ali bo SDS lahko sestavila vlado, temveč ali bo poleg SDS še kakšna trenutna vladna stranka prebila parlamentarni prag. Verjetnejši je scenarij, da bo SDS ostala sama, s približno 15 poslanci.
Glede na stanje v državi in pretekle volitve je pričakovati, da bo ob nizki volilni udeležbi slavila SDS in za njo SD. Visoka volilna udeležba koristi manj utrjenim strankam: Golobu, LMŠ, tudi Levici, Piratom in podobnim. Zmaga Piratov ob nizki udeležbi je enak signal za alarm, kot zmaga SDS ob visoki volilni udeležbi.
Preberite še:
Poslanka SDS, ki je diplomirala s čaščenjem Janše
Ko prevaro razkrijejo matematične formule
Pri volitvah v ZDA leta 2020 se je ogromno govorilo o volilni prevari in da rezultati ponekod niso spoštovali Benfordovega pravila. Gre za matematični test, ki nam pove, ali je niz vrednosti, pridobljen iz populacije, naključen ali ne. Benfordovo pravilo pravi, da bo pri naključno generiranih rezultatih iz neke populacije najpogostejša prva števka 1, sledila bo 2, nato 3 in tako dalje.
Argument za njegovo uporabo na volitvah je, da so rezultati po voliščih razporejeni naključno, zato bi rezultati morali upoštevati Benfordovo pravilo. Toda težava je v tem, da rezultati na voliščih niso naključno generirani, saj so volišča zasnovana tako, da so vsa približno enako velika. Ni slučaj, da ima povprečno volišče med 500 in 1000 volivcev. Gre za količino dela, ki ga šestčlanska volilna komisija lahko kvalitetno opravi v za to namenjenem času. Če ima vsako volišče med 500 in 1000 volivcev, bo na zelo majhnem deležu volišč prva števka števila glasov enaka 1. Z uporabo kombinatorike pravilo lahko predelamo tako, da je uporabno tudi za naš specifičen primer, toda gre za velik matematičen projekt in rezultat ne bo več hiter in enostaven matematični test.
Obstaja tudi matematični test, ki nam pove, ali je bil rezultat izmišljen ali ne. Zadnja števka vsakega rezultata je naključna in vse številke bi morale biti približno enako zastopane. Če so bili rezultati izmišljeni, bomo videli nepričakovano veliko rezultatov, ki se končajo na 7 ali 9, in malo rezultatov, ki se bodo končali na 0 ali 5. Prvi dve se nam zdita bolj naključni, zato jih bomo pri ponarejanju rezultatov videli pogosteje, čeprav so vse štiri številke enako verjetne. Na ta način so dokazali, da so bile zadnje volitve v Siriji farsa in so si volilne komisije neposredno izmislile rezultate. Test je uporaben, toda upam, da leta 2022 v Sloveniji še nismo v točki, ko bi rezultate volitev dobili neposredno iz Trstenjakove.
Upanje umre zadnje.
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
