Afera radiologi, ki smo jo na necenzurirano.si razkrivali v zadnjih dveh mesecih, je včeraj dobila prvi epilog. Vodstvo Splošne bolnišnice Celje je namreč razrešilo predstojnika radiološkega oddelka Dušana Ačkuna. Le dan prej smo objavili interno poročilo bolnišnice, iz katerega je razvidno, da so zdravniki na tem oddelku polovico dela, za katerega so prejeli dodatno plačilo prek podjemnih pogodb, opravili kar med redno službo.
Da po devetih letih ni več predstojnik oddelka, nam je včeraj potrdil sam Ačkun. "Pred odločitvijo me niso niti povabili na zagovor," je poudaril. To so po objavi članka pojasnili tudi v bolnišnici, ki jo vodi Dragan Kovačić. Ačkuna je s položaja "odnesla" neposredna odgovornost za dogajanje na oddelku. Prav tako je bil po ugotovitvah internega poročila tudi sam med 12 radiologi, ki so kršili pogodbe o zaposlitvi, zato je dobil opomin pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Vrniti je moral tudi neupravičeno izplačani denar.
Toda obračunavanje dodatnih delovnih ur med redno službo očitno ni bila edina sporna praksa. V zadnjih dneh so namreč v Celju začeli preverjati tudi Ačkunovo delo za druge zdravstvene ustanove.
Preberite še:
Tako so si radiologi kar med službo zaračunavali dodatne ure
Navzkrižno bajno plačano delo dveh predstojnikov
Že prejšnji mesec smo poročali o dveh radiologih, ki sta lani za popoldansko delo prek podjemne pogodbe prejela vsak po več kot 100.000 evrov neto. Prvemu je denar nakazala Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, drugemu pa celjska bolnišnica. Takrat v obeh bolnišnicah niso želeli razkriti, kdo sta prejemnika. Toda naše preverjanje je pokazalo, da gre v obeh primerih kar za predstojnika radioloških oddelkov, ki sta si očitno navzkrižno dodeljevala popoldansko, dodatno plačano delo.
Prvi je Dušan Ačkun, vodja celjskih radiologov, ki je v istem času delal še v 50 kilometrov oddaljeni bolnišnici v Slovenj Gradcu. Tam je v drugi polovici minulega leta kot zunanji sodelavec oddelal več kot polovico vseh preiskav z magnetno resonanco, ki jih je v tistem obdobju opravila bolnišnica. Po naših podatkih je samo za dodatno popoldansko delo v Slovenj Gradcu skupaj prejel 106.566 evrov neto, torej v povprečju kar 8.880 evrov na mesec.
Vse to se je dogajalo v času, ko je v celjski bolnišnici primanjkovalo radiologov. Kdo je torej Dušanu Ačkunu priskočil na pomoč? Njegov kolega Miran Jeromel, predstojnik radiologije iz slovenjgraške bolnišnice, torej iste ustanove, kjer uradno popoldne dela Ačkun. Jeromel, drugi rekorder med zdravniki, je delal v Celju. Tam je med julijem in decembrom lani po podatkih javne zdravstvene blagajne oddelal več kot tretjino vseh preiskav z magnetno resonanco, ki jih je opravila bolnišnica. Tako kot Ačkun v Slovenj Gradcu je tudi Jeromel v Celju delal neprimerljivo več kot redno zaposleni v obeh bolnišnicah. Zgolj za dodatno popoldansko delo je zato prek podjemne pogodbe prejel 103.500 evrov neto. Ali v povprečju 8.625 evrov na mesec.
Preberite še:
100.000 evrov neto za popoldansko delo tudi šefu radiologov
Zdaj je jasno: normativi so prenizki
Pri navzkrižnem delu obeh predstojnikov za bolnišnici v Celju oziroma Slovenj Gradcu se zastavlja več vprašanj. Prvič, kako jima je poleg časovno zahtevnega vodenja oddelkov in rednega dela uspelo opravljati dodatne storitve, ki bi jima glede na veljavne normative morale vzeti tudi po več kot 10 ur dnevno?
Edini logičen odgovor je, da je z normativi za odčitavanje magnetne resonance (MR), računalniške tomografije (CT) in ultrazvoka za redno delo nekaj narobe. Ker so očitno prenizki, jih radiologi zlahka izpolnijo. Za storitev, za katero porabijo le nekaj minut, si lahko obračunajo skoraj tri četrt ure dela. To pomeni, da jim znotraj delovnega časa ostane veliko število ur, ki jih lahko zapolnijo z uradno popoldanskim delom. Interno poročilo celjske bolnišnice tako med drugim ugotavlja, da si je je eden od zaposlenih radiologov za devet minut dejanskega dodatnega dela obračunal kar 280 minut.
Drugo vprašanje je, zakaj ogromnih količin dela, za katero sta bila plačana Ačkun in Jeromel, niso opravili njuni podrejeni? In tretjič, ali so za to, da sta drug drugemu za dodatno plačilo uredila in odobrila dodatno delo, vedeli njuni nadrejeni?
"Dušan Ačkun je naši bolnišnici ves čas poročal o opravljenih urah dela za SB Slovenj Gradec. Poročila ne vsebujejo števila in vrst opravljenih storitev, saj nam jih sodelavci niso dolžni poročati, zato z obsegom dela nismo bili seznanjeni," so po objavi članka pojasnili v celjski bolnišnici. Dodali so, da Ačkun svoje delo po pogodbi o zaposlitvi opravlja v skladu s postavljenimi normativi. "Vprašanje standardov in normativov dela posameznih strok je strokovno vprašanje in kot takšno ni v domeni posamezne ustanove," so povedali.
Kot so dodali, "iskanje zunanjih sodelavcev za izvajanje storitev na posameznih specialističnih področjih običajno poteka preko ali s pomočjo zdravnikov specialistov". "Miran Jeromel že zelo dolgo pogodbeno sodeluje z našo bolnišnico. Kdo je pred leti predlagal pogodbeno sodelovanje z njim, je zdaj težko reči. Ob tem moramo poudariti, da brez pogodbenega sodelovanja zunanjih radiologov, zaradi kadrovskega deficita na tem področju, ne bi mogli opraviti toliko zdravstvenih storitev za paciente, kot jih opravimo," so še pojasnili v celjski bolnišnici.
"Jeromel lahko dela v Celju največ osem ur na teden"
"V SB SG smo seznanjeni, da doc. dr. Jeromel opravlja delo v SB Celje, za kar mu je bilo izdano soglasje skladno z zakonodajo v višini osem ur tedensko. S podatki o višini izplačil na osnovi izdanega soglasja ne razpolagamo," so medtem povedali v slovenjgraški bolnišnici.
"Ob tem bi želeli pojasniti, da se slikovne diagnostične preiskave – predvsem MR, izvajajo v rednem delovnem času za hospitalizirane paciente in v podatkih ZZZS niso zajete, ker jih ZZZS ne plačuje in so del akutne bolnišnične obravnave, v ostalem času pa se izvajajo za ambulantne paciente, predvsem pa se izvajajo izven rednega delovnega časa, z namenom skrajševanja čakalnih vrst, ker potrebe po tovrstnih preiskavah močno naraščajo. Delovna obremenitev doc. dr. Jeromla v SB SG je bila povprečno 58,5 ure na teden, kar je bila osnova skladno s predpisi za izdajo soglasja," so dodali.
"Doc. dr. Miran Jeromel je strokovnjak s področja interventne in nevroradiologije in je po odhodu mlajšega specialista radiologa usmerjenega v interventno radiologijo konec leta 2021 edini tovrstni specialist v bolnišnici. V rednem delovnem času izvaja interventne posege, opravlja delo predstojnika in ostale zadolžitve po deloviščih, kjer je razpisan," so povedali v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.
"V SB SG so izvide MR preiskav pisali vsi radiologi z ustreznim znanjem, preiskave, ki jih nismo mogli napisati ali nihče od zaposlenih ni imel ustreznega znanja, to je področje skeletne radiologije smo predali dr. Ačkunu, že leta 2016," so dodali.
Preberite še:
Radiološki rekorder: v januarju uradno delal 31 dni po 13 ur
Kaj pravi razrešeni predstojnik
Zdaj že nekdanji predstojnik celjskih radiologov v vsem tem ne vidi nič spornega. Kot nam je pojasnil, je storitve pri Jeromelu v tolikšnem obsegu najemal, "ker je edini, ki je odziven, brez njega pa ne bi zmogli".
"Delo zunanjih nevroradiologov, ki odčitavajo MR glave in hrbtenic, je nujno potrebno, ker smo v kadrovskem deficitu. Za normalno delo brez podjemnih pogodb bi potrebovali vsaj 10 dodatnih radiologov. Predvideva se še širitev diagnostik s tretjo MR napravo in tretjim CT aparatom. Zunanje sodelavce potrdi uprava bolnišnice, prav tako prekontrolira in izplača podjemne pogodbe uprava. Podobne razmere so na ostalih oddelkih radiologije v Sloveniji, napotitve strmo naraščajo, kadra primanjkuje," nam je dejal Ačkun.
Kaj pa njegovo delo v Slovenj Gradcu? "Tam za bolnišnico opravljam storitve MR skeleta, ker nimajo dovolj ustreznega lastnega kadra, ki bi to lahko opravil. Tudi za lastno ustanovo opravim vsaj toliko MR preiskav kot za Splošno bolnišnico Slovenj Gradec, opravljam pa v matični ustanovi tudi ostale radiološke storitve po najmanj normativu, ki ga nam je določil še dr. Franc Vindišar (op.p. nekdanji strokovni direktor celjske bolnišnice)," je pojasnil Ačkun, ki sicer ne ve, koliko natančno denarja je prejel na podjemno pogodbo.
Preberite še:
Javne bolnice pod načrti, ker so zdravniki raje pri zasebnikih
Tu so podatki: na podjemni pogodbi sta delala nekajkrat več kot v službi
Toda njegovih navedb ne potrjujejo podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Iz njih je razvidno, da sta oba predstojnika precej več delala za bolnišnici, v katerih nista bila redno zaposlena. Tako je Ačkun septembra lani:
- v Celju opravil 125 preiskav z magnetno resonanco. Ob tem je tam naredil še 103 preiskave računalniške tomografije, rentgena in ultrazvoka.
- v istem času je v Slovenj Gradcu opravil kar 326 magnetnih resonanc, torej skoraj trikrat več. V povprečju jih je delal več kot deset na dan, tudi med vikendom. Velikokrat jih je tudi med tednom opravil okoli 20 dnevno.
- kljub temu je našel še čas za to, da je delal za Splošno bolnišnico v Trbovljah. Zanjo je v septembru opravil še 76 računalniških tomografij in rentgenov.
Tudi v preostalih mesecih je bilo razmerje podobno. V drugi polovici lanskega leta so v Celju opravili 4.232 magnetnih resonanc, od tega jih je Ačkun opravil 573, torej dobro desetino. Bolj dejaven je bil v Slovenj Gradcu, kjer so v istem času beležili 3.335 magnetnih resonanc. Od tega se je Ačkun podpisal pod 1.871 preiskav, torej kar 56 odstotkov vseh.
Pri Jeromelu je bilo razmerje obrnjeno - v prid bolnišnice v Celju. Septembra lani je:
- v Slovenj Gradcu opravil le 41 magnetnih resonanc oziroma manj kot desetino vseh.
- v Celju pa jih je naredil kar 290 oziroma 39 odstotkov vseh tovrstnih preiskav, ki so jih opravili v tej bolnišnici.
- za primerjavo: za celjsko bolnišnico je tisti mesec preiskave z magnetno resonanco opravljalo še deset drugih zdravnikov specialistov radiologije. Ti so skupaj uspeli opraviti le 328 preiskav, le nekaj deset več kot sam Jeromel.
Medtem je Jeromel v drugi polovici lanskega leta v Slovenj Gradcu opravil 331 magnetnih resonanc, okoli desetino vseh. V Celju pa mu jih je uspelo v istem času prek podjemne pogodbe opraviti petkrat več, kar 1.525, torej 36 odstotkov vseh v tej bolnišnici.
Z vprašanji smo se obrnili tudi na Jeromela, vendar nanje ni odgovoril.
