Teden dni po tem, ko je ena od zasebnih zavarovalnic kot prva podražila dopolnilno zdravstveno zavarovanje s 35 na 45 evrov mesečno, je koalicija, ki jo vodi Robert Golob, napovedala njegovo ukinitev oziroma preoblikovanje.
Po predlogu sprememb krovnega zdravstvenega zakona, ki ga je danes vložila v parlamentarno proceduro, bi ga nadomestila z novim prispevkom v višini 35 evrov mesečno. Tega ne bi več prejemale zasebne zavarovalnice, ampak javna zdravstvena blagajna. To bi pomenilo, da bi financiranje zdravstvenih storitev po novem v celoti krilo obvezno zdravstveno zavarovanje.
Gre za predlog, zelo podoben tistemu, za katerega se je leta 2019 zavzemala Lista Marjana Šarca (LMŠ), takrat največja vladna stranka, pred njim pa več ministrov levosredinskih vlad. Toda Šarčeva vlada je bila zgolj ena od njih, ki so z obljubami o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja trčile ob interese zavarovalnic. Zaradi napovedanih ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja so v zadnjih 20 letih v Sloveniji padali ministri za zdravje in celo vlade.
1. Neuspešen Kebrov poizkus in prva zmaga Vzajemne
Kot prva je dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki je bilo sprva vpeljano kot nekakšna začasna rešitev, poizkušala ukiniti zadnja vlada LDS. Poleti 2003 je takratni minister za zdravje Dušan Keber, danes eden od vodilnih predstavnikov civilne iniciative Glas ljudstva, predstavil predlog zdravstvene reforme, ki bi odpravilo dopolnilno zavarovanje, nov zdravstveni prispevek pa uvedla z letom 2005.
"Prostovoljno zdravstveno zavarovanje za doplačila je pravzaprav obvezno in je zmanjšalo solidarnost. S skoraj enotnimi premijami so obremenjeni vsi prebivalci ne glede na dohodek. Slovenija je tako ena redkih držav, ki prebivalcem ne zagotavlja niti osnovnega paketa najpotrebnejših zdravstvenih pravic iz javnih sredstev," je takrat govoril Keber.
Temu so najglasneje nasprotovali v SDS. Poznejši Kebrov naslednik Andrej Bručan se je zavzemal za preoblikovanje obstoječega sistema, motil pa ga je tudi "izrazit odpor" proti nadaljnjemu razvoju zasebništva v zdravstvu in onemogočanje delovanja prostovoljnih zavarovalnic. Četudi je Keber marca 2004 prestal interpelacijo, so načrte vlade Antona Ropa o celoviti reformi zdravstva prehitele volitve, na katerih je slavila SDS.
Kar je najpomembneje: razplet dogodkov je bil prva večja lobistična zmaga Vzajemne, ki je za nameček tik pred volitvami mesečno premijo za dopolnilno zavarovanje podražila kljub opozorilu Ekonomsko-socialnega sveta, naj tega ne stori.
2. Pahorjeva vlada razpadla še pred reformo zdravstva
Do naslednjega poizkusa ukinitve dopolnilnega zavarovanje je minilo osem let. Februarja 2011 sta takratni premier Borut Pahor in zdravstveni minister Dorijan Marušič predstavila izhodišča zdravstvene reforme. Z njo sta želela 350 milijonov evrov, kolikor jih je takrat za košarico pravic prispevalo dopolnilno zavarovanje, prenesti v obvezno zavarovanje, stopnjo za prispevek pa zvišati za dve odstotni točki. Eden glavnih argumentov je bil, da stroški treh zavarovalnic, ki ponujajo dopolnilno zavarovanje (Vzajemna, Adriatic Slovenica in Triglav Zdravstvena), skupaj znašajo skoraj 50 milijonov evrov.
Toda že vnaprej je bilo jasno, da je reforma obsojena na propad. Medtem ko je bila država sredi finančne in gospodarske krize, je bila Pahorjeva vlada na aparatih. Že aprila 2011 jo je dodatno zamajal padec zakona o malem delu. Po odhodu stranke Zares je Pahorjeva vlada postala manjšinska, septembra istega leta pa je po izglasovani nezaupnici predčasno končala mandat.
3. Gantarjev prvi odstop in boj za dobičke Vzajemne
Ko je v začetku leta 2012 vodenje države prevzela koalicija SDS, DL, DeSUS in NSi, je minister za zdravje postal Tomaž Gantar. V koalicijski pogodbi se je znašlo tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje, vendar ne njegova ukinitev, temveč preoblikovanje. To bi naredili na način, "da bomo zagotovili kritje košarice pravic iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja". Hkrati bi uvedli sistem večjega števila ponudnikov obveznega zavarovanja.
Ko je marca 2013 vodenje vlade prevzela Alenka Bratušek, je Gantar ostal minister za zdravje. Novembra istega leta je pripravil izhodišča zdravstvene reforme, ki bi zajemala odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Obenem bi ali dvignili prispevke za delojemalce ali uvedli novo obvezno dajatev za kritje tistih zdravstvenih pravic, ki bodo izločene iz osnovne košarice.
Toda že teden pozneje je Gantar odstopil – domnevno zaradi razlik pri programskih stališčih v koaliciji in "pritiska lobijev". Takoj zatem je Vzajemna sklicala skupščino, s katero je v svoj kapital prenesla dobrih 24 milijonov akumuliranih dobičkov iz preteklih let, ki jih je ustvarila zaradi preveč pobranih zavarovalnih premij. Pred tem so koalicijski poslanci preprečili, da bi ta denar Vzajemna obdržala s pomočjo interventnega zakona.
4. Trop Skaza: Opozorili so me na igre v ozadju ukinitve
Februarja 2014 je vodenje zdravstvenega resorja prevzela Alenka Trop Skaza. Na zaslišanju v parlametu je med prednostnimi nalogami napovedala ukinitev dopolnilnega zavarovanja.
Zamenjala bi ga z novo zdravstveno dajatvijo, za katero bi posameznik namenil od 12,5 do 25,5 evra na mesec. Zbiranje teh sredstev bi prevzel Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), s čimer bi praktično ukinili dejavnosti, ki jih sedaj opravljajo Vzajemna, Zavarovalnica Triglav in Adriatic Slovenija. Na vprašanje novinarjev, ali ima politično podporo, je odgovorila: "Zaenkrat da."
Toda že mesec dni pozneje je Trop Skaza odstopila zaradi "očitkov, podtikanj in pritiskov" nanjo in na njeno družino. Posebej je izpostavila, da "so jo opozorili na igre v ozadju glede ukinitve dopolnilnega zavarovanja. Vodenje ministrstva je začasno prevzela Bratušek, ki se je po predčasnih volitvah julija 2014 morala posloviti z oblasti.
5. Milojko Kolar Celarc so rezali tudi znotraj koalicije
Ko je leta 2014 na volitvah zmagala SMC, je vodenje zdravstvenega ministrstva zaupal Milojki Kolar Celarc, ki je v obdobju od 2011 do 2013 vodila Vzajemno, največjo zdravstveno zavarovalnico. To ji je omogočilo, da je od znotraj spoznala njeno delovanje in vpliv.
Če je nekoč, ko je še delala na finančnem ministrstvu, nasprotovala ukinitvi dopolnilnega zavarovanja, jo je zdaj napovedala že ob nastopu mandata. Kot več predhodnikov bi ga nadomestila s posebno dajatvijo za uporabo zdravstvene storitve. Preoblikovanje je želela izpeljati skupaj s sprejemanjem zakona o dolgotrajni oskrbi, s čimer "bi zavarovalnicam ostala možnost, da začnejo tržiti prava prostovoljna zavarovanja in pripravijo ustrezne produkte".
Toda Kolar Celarc je storila taktično napako. S paketom reform je čakala na drugo polovico mandata Cerarjeve vlade, ko je ta izgubljala podporo. Sama ministrica se je znašla na udaru opozicije, ki je proti njej dvakrat vložila interpelacijo, in lobistov. Eden od portalov jo je redno označeval za "pokvarjeno". Ko bi morala predložiti najpomembnejši reformni zakon, ji je Fides grozil s stavko. Koalicijski partnerji so ji očitali, da nima izračunov, ki bi pokazali, na kakšen način bi odpravila dopolnilno zavarovanje. Eden njenih glavnih nasprotnikov znotraj koalicije je bil Gantar.
Šele decembra 2017 se je Milojka Kolar Celarc z ministrstvom za finance uskladila glede finančnega dela zakona. Za novo zdravstveno doplačilo bi šlo od 20 do 35 evrov na mesec, a je njene načrte dokončno porušil Cerarjev odstop.
6. Šarčeva vlada padla tudi zaradi pritiska zavarovalnic
Tudi naslednja vlada, ki jo je vodil Marjan Šarec, se je v koalicijski pogodbi zavezala k ukinitvi dopolnilnega zavarovanja – in sicer s povišanjem premije obveznega zdravstvenega zavarovanja, pri čemer bi pacienti obdržali enako raven pravic. Izhajala je iz zakonskega predloga, ki ga je pripravila Milojka Kolar Celarc.
A pol leta se na tem področju ni zgodilo prav veliko. Minister za zdravje Samo Fakin, ki je pred tem vodil javno zdravstveno blagajno, je odstopil. Uradno zaradi slabega zdravja, čeprav Šarec ni skrival nezadovoljstva z njegovim delom. Zamenjal ga je Aleš Šabeder, ki vsaj javno načeloma ni nasprotoval ukinitvi, a je ocenjeval, da je bil predlog preslabo pripravljen. Hitro je prišlo do spora z ministrom za financem Andrejem Bertoncljem, ki je nasprotoval pokrivanju izpada prihodka ob ukinitvi iz proračuna.
Nato je šlo vse le še navzdol. Konec leta 2019 je od dogovora o sodelovanju z vlado odstopila Levica, ki je najbolj glasno zahtevala ukinitev dopolnilnega zavarovanja. V istem času so predstavniki zasebnih zavarovalnic obiskovali poslanske skupine LMŠ, SDS, NSi, SAB, SMC ... Januarja bi morala koalicija še zadnjič odločati o ukinitvi, a je prišlo do novih notranjih sporov. Nekaj dni pozneje je Šarec odstopil s položaja, v razmaku nekaj ur pa tudi Bertoncelj in Šabeder. Osnutek predloga, ki so ga takrat pripravili v LMŠ, pa naj bi bil v marsičem enak sedanjemu predlogu, ki ga je danes vložila koalicija.
