Dvojna morala šefa GZS #kolumna

Tibor Šimonka je padel na isti točki kot ameriški bankirji ob izbruhu svetovne finančne krize leta 2008. Na pomoč je klical državo, hkrati pa že vedel, da bo prejel menedžerske "bonuse".

Avtor: Primož Cirman
sobota, 17. 6. 2023, 05:55


tibor-šimonka
Največja težava pri državnem denarju, ki ga je SIJ prejel za energetsko draginjo, tako ni znesek, ampak sporočilo, ki ga je s tem poslal vsem ostalim podjetjem – da "kreativni obvodi" pri takšnih pomočeh niso nič slabega.
Marko Vavpotič

Zgodba o Slovenski industriji jekli (SIJ), ki je svojim lastnikom izplačala dividende, četudi je prejela pomoč države za blažitev posledic energetske krize, je kot basen o dvojni morali.

V njej nastopata dva glavna igralca. Prvi je Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ki je v zadnjih mesecih tolkel po državi, ker naj bi med energetsko draginjo pozabila na podjetja. V tej vlogi jo je pozival k omejevanju cen električne energije in drugim ukrepom, saj "bo drugače prepozno". Isti Šimonka je tudi član uprave SIJ, ki je lani jeseni pošiljala dramatična sporočila o krčenju obsega proizvodnje, delavce pa je pošiljala na čakanje.

Toda zdaj se je izkazalo, da Šimonki v letu, ko je napovedoval apokalipso, v resnici še nikoli ni šlo bolje. Skupaj s peščico najožje vodstvene ekipe SIJ si je v lanskem, poslovno rekordnem letu razdelil za 21 milijonov evrov plač, povračil nagrad in drugih prejemkov. To je štirikrat več kot leta 2021, ko ruskih tankov še ni bilo na levem bregu Dnjepra, cene energentov pa so bile obvladljive.

Drži, sposobne menedžerje je treba dobro plačati, to seveda ni sporno. Vsi moramo biti veseli, da gre SIJ, ki zaposluje 3.800 ljudi, dobro. A Šimonka je padel na isti točki kot ameriški bankirji ob izbruhu svetovne finančne krize leta 2008.

"Kreativni obvodi" niso nič slabega

V času, ko je klical na pomoč državo, je Šimonka že vedel za menedžerske "bonuse", ki jih bo prejel. Največja težava pri državnem denarju, ki ga je SIJ prejel za energetsko draginjo, tako ni znesek, ampak sporočilo, ki ga je s tem poslal vsem ostalim podjetjem – da "kreativni obvodi" pri takšnih pomočeh niso nič slabega.

Ključno poslovodno osebje je v minulem letu dobilo štirikrat več denarja kot leta 2021.
Ključno poslovodno osebje je v minulem letu dobilo štirikrat več denarja kot leta 2021.
SIJ

In zaradi tega ima težavo tudi GZS. Šimonka je namreč s tem načel tudi njeno kredibilnost. 

Ko je bil izvoljen za njenega predsednika, je Šimonka kot izkušen menedžer starejše generacije na GZS veljal za kompromis med "jastrebi" in strujo podjetnikov, bolj naklonjenih dialogu z vladajočimi. Ni skrivnost, da se delodajalske organizacije tepejo za člane, pri čemer ima GZS precejšnjo konkurenco v Pečečnikovem Slovenskem poslovnem klubu (SBC), ki ob odkritih političnih ambicijah lastne interese svojih ustanoviteljev zavija v celofan ideologije. Enkrat želi nižje davke in varčevanje, drugič bi z Darsovim denarjem ustanavljal novo Adrio.

Preberite še:
SIJ dobila pomoč države, prejemki vodilnih pa v nebo

Za SIJ "pomotoma" nakazali preveč denarja

Tu pridemo do drugega glavnega igralca v zgodbi – ruskih lastnikov SIJ. Podrobnejše brskanje po poročilih SIJ namreč razkriva, kako ti črpajo denar iz te jeklarske skupine. Družina Zubicki si je tako v zadnjih letih od enega največjih slovenskih zaposlovalcev izposodila 86 milijonov evrov. Zgolj od izbruha vojne v Ukrajini je na skupščinah dvignila roke za izplačilo več kot 70 milijonov evrov dividend. Je kdo govoril o krizi?

Danes pozabljamo, da manever z državno pomočjo še zdaleč ni nekaj, kar bi nas v povezavi z ruskimi lastniki SIJ moralo presenetiti. Ti so namreč že 15 let vajeni, da jim gre ta ista država bolj ali manj vedno na roko.

Tožilstvo je pozneje zoper danes pokojnega Jožeta Zagožna in člane njegove družine uvedlo finančno preiskavo. Očitalo jim je gotovino nepojasnjenega izvora v skupni vrednosti 366.422 evrov. Na fotografiji Marija Zagožen.
Tožilstvo je pozneje zoper danes pokojnega Jožeta Zagožna in člane njegove družine uvedlo finančno preiskavo. Očitalo jim je gotovino nepojasnjenega izvora v skupni vrednosti 366.422 evrov. Na fotografiji Marija Zagožen.
STA

Začelo se je leta 2007, ko jim je prva vlada Janeza Janše prodala SIJ. Komisijo za privatizacijo je vodila Marija Zagožen, soproga pokojnega Jožeta Zagožna, tedanjega generalnega direktorja Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in nekoč enega od Janševih ožjih zaupnikov v SDS. To so bili časi, ko se je Janša še srečeval z Vladimirjem Putinom, v Sloveniji pa so svoje priložnosti iskali ruski oligarhi. Še zdaleč ni bilo presenečenje, ko je kot prvi favorit za prodajo SIJ izplavala skupina Koks v lasti pokojnega Borisa Zubickega, člana Putinove stranke Enotna Rusija.

Preberite še:
Rusi črpajo denar iz SIJ, ki državo prosi za pomoč

Izločili Nemce, ostali so samo še Rusi

Toda prodajo je zaznamoval nenavaden zaplet s plačilom kupnine. Čeprav je uradna cena znašala 105 milijonov evrov, so Rusi sprva na skrbniški račun države plačali kar 70 milijonov evrov več. Zakaj, nikoli ni bilo razjasnjeno.

Računsko sodišče je pozneje ugotovilo, da vlada pri prodaji družbe SIJ ni ravnala učinkovito in da postopek ni zagotavljal najvišje možne prodajne cene. Toda že v osnutku revizije je bilo mogoče prebrati, da nepravilnosti niso bile zgolj administrativne narave, kot je pozneje javnost skušal prepričati Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo v času prodaje SIJ.

Tako je komisija za prodajo iz postopka presenetljivo hitro izločila vse ostale ponudnike, med katerimi so bili tudi nemški jeklarji. Ponudbe je dala v preučitev pooblaščenemu odvetniku SIJ, ki ga je že takrat vodil Šimonka, na položaju pa je ostal tudi po zamenjavi lastnika. Pri analizi teh ponudb je manjkalo kup dokumentov. Komisija se je nato pogajala zgolj z Rusi, zaradi česar po oceni državnih revizorjev ni mogla iztržiti najboljše prodajne cene in pogojev. Za nameček se je država ob prodaji odpovedala izplačilu več kot 70 milijonov evrov bilančnega dobička, ki ga je prepustila Rusom.

Pokojni Boris Zubicki je bil član ruske vladajoče stranke Enotna Rusija. Na fotografiji z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Pokojni Boris Zubicki je bil član ruske vladajoče stranke Enotna Rusija. Na fotografiji z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
/

Preberite še:
Kdo so Rusi, ki imajo v Sloveniji milijonsko premoženje #foto

Vsa darila lastnikom SIJ

A to še zdaleč ni bilo vse. V paketu s prodajo je prišla tudi zelo ugodna cena električne energije, ki jo je SIJ prodal – uganili ste – HSE. V poznejših letih so se Rusi prepletli tudi z domačim plinskim lobijem. V nadzornem svetu SIJ je sedel nekdanji direktor Geoplina, ki jim je prodajal plin, Šimonka pa je še danes član nadzornega sveta državne družbe Plinovodi, ki ima v lasti plinsko infrastrukturo.

Računsko sodišče je štiri leta po prodaji ugotavljalo, da Rusi niso izpolnili vseh obljub o investicijah v SIJ. Ti so medtem v Sloveniji iskali druge naložbe: Perutnino Ptuj, Sistemsko tehniko, Litostroj Jeklo ... Četudi je država v SIJ ohranila četrtinski lastniški delež, je lahko le nemočno opazovala spore v družini Zubicki, ki so na neki točki že ogrožali poslovanje SIJ. Sinova Borisa Zubickega, Jevgenij in Andrej, se več let nista mogla dogovoriti o razdelitvi interesnih con znotraj družinskega imperija.

Prvi je skušal SIJ na dnevni ravni voditi iz Moskve, drugi pa se je temu upiral iz Slovenije. Na neki točki je uprava SIJ spominjala na avtobusno postajo – vsaj do leta 2018, ko sta se brata naposled uspela dogovoriti o razdelitvi naložb.

Ni kaj, Rusi iz SIJ so pač z našo državo vedno znali igrati.