"Kdorkoli si misli, da se moja zgodba počasi končuje, se žal moti." - Donald J. Trump
Finale 236. sezone realističnega šova Amerika ima predsednika se je zaključil na način, ki ga spremljevalci slovenske franšize predobro poznamo - z vrnitvijo nekaj sezon v preteklost.
Marsikdo joka solze sreče, tudi solz žalosti in obupa ne manjka. Nekateri se tudi pritožujejo, da scenaristom morda že zmanjkuje idej. Tak povratek so zvesti spremljevalci šova namreč že videli v 104. sezoni - z Groverjem Clevelandom, edinim ameriškim predsednikom, ki se je po odhodu iz Bele hiše leta 1885 vanjo štiri leta pozneje vrnil. V slovenski franšizi imamo podoben preobrat vsakih nekaj let, odzovemo pa se z zehanjem.
V modernem času imamo informacije na dosegu roke. Pred nekaj desetletji bi informacijo, ali je kateri ameriški predsednik že kdaj dobil drugi mandat tako, da je vmes enkrat izgubil volitve, lahko iskali več tednov. Obiskati bi bilo potrebno lokalno knjižnico, ki seveda ne bi imela nič uporabnega, zato bi odkolesarili v Narodno univerzitetno knjižnico in iskali tam. Med policami s prepovedanim znanjem, levo od Padarskih bukev in pod debelo plastjo prahu, v kateri bi potem našli zapisan podatek, ki ga potrebujemo.
Danes to isto informacijo dobimo v desetih sekundah, z uporabo cenene elektronske naprave in strežnika na drugem delu sveta.
Preberite še:
Trumpovi psi na žaru in hrčki na buzari. Politika laži iz ZDA nam je bliže, kot mislimo.
Nihče več ne želi brati novic, ki jih ne mara
Živimo v času tehnoloških revolucij in zdaj, pri koncu digitalne in informacijske revolucije, si življenja pred njo v bistvu ne znamo predstavljati. Iskanje dejstev o davno umrlih pomembnežih je bilo nekoč mukotrpno, zamudno opravilo. Zdaj to počnemo za zabavo. Ko nimamo kaj delati, izvemo nekaj o svetu.
To samo po sebi ni slabo, celo pozitivno je, toda ima tudi temno stran. Informacije so postale zabava.
V Ameriki so volivci, ki jih je najbolj skrbela prihodnost gospodarstva, volili Trumpa. "Gospodarstvo, bedak!" je politični slogan iz časov Georga Busha starejšega in v ZDA deluje. Toda: če bo Trump izvedel svoj gospodarski načrt, bo po mnenju strokovnjakov obeh strani – Trumpove in demokratske – sledil gospodarski kolaps, njegovih volivcev to ne zanima. Ker je informacija postala le še zabava, nihče več ne želi brati novic, ki jih ne mara, saj nas ne zabavajo.
Negotova prihodnost, politiki brez odgovorov, visoka inflacija, podnebne spremembe in še in še so vse lahko zelo neprijetne teme. Komur so informacije všeč, jih bo bral za zabavo, komur niso, bo raje bral vire, ki govorijo o čem drugem. Recimo o nevarnostih priseljencev in komunistih, ki se borijo za oblast, pa o tem, kako so ti preoblečeni komunisti nevarni za gospodarstvo in odgovorni za visoko inflacijo.
Preberite še:
Svoboda govora je zanje svetinja. Dokler jim ni več všeč, kar slišijo.
Kolone migrantov, ki po volitvah izpuhtijo
Zabavljači, preoblečeni v novinarje, so ugotovili, da lahko na ta račun dobro zaslužijo. Pred vsakimi volitvami je tako mogoče brati o kolonah migrantov, ki so iz minute v minuto bližje južni meji in bodo vsak hip prestopili mejo.
Tu ni važno, za kateri šov gre, isto zgodbo vidimo v šovu Amerika ima predsednika, šovu Slovenija ima premierja in celo v šovu Britanija ima kralja. Vsem zgodbam je skupno, da ti migranti na dan volitev čudežno izpuhtijo, poniknejo in se ne pojavijo do naslednjega finala.
Zabavljačem je vseeno, njihova publika jih ne gleda, da bi se naučila, kaj je res in kaj ne. Gledajo jih zato, da bi slišali stvari, ki jih želijo slišati.
Če se motijo, to njihove publike ne zanima, informacije o tem, da so jih spet pošteno nategnili, bodo zaprli, zamenjali kanal in čez štiri leta ponovno zaskrbljeno spremljali karavano izpred štirih let. Včasih celo s cenenimi recikliranimi posnetki - zakaj pa ne. Klasični zabavljači so poskusili konkurirati in skočiti na drugo stran, kar je naredilo več škode kot koristi.
Razlog, zakaj je Trump zdaj, po porazu, obsodbah in vsem ostalem, dobil še en mandat, ni smotrno iskati drugje kot v odločitvi velikega dela elektorata, da sledijo informacijam zabavljačev. In volijo po navodilih zabavljačev.
Preberite še:
Kako so idoli Silicijeve doline postali zvočniki skrajne desnice
Radi bi slišali, da so njihovi super, tisti drugi pa komunisti
Velikega dela volilnih upravičencev dejansko ni mogoče doseči, saj jih ne zanima, kaj se dogaja z njihovo državo. Radi bi slišali, da so njihovi super in da so tisti drugi v resnici komunisti ter fej in kak. Če bodo zaradi tega izgubili pravico do splava, zdravstveno oskrbo, pitno vodo ali še kaj hujšega, nič ne de. Saj bodo na televiziji slišali, da so imeli prav, da so njihovi super in da so vsega krivi komunisti. Kdor bo govoril drugače, bo izklopljen. Naj resnico govori komu drugemu.
Velik del volilnega telesa se zato ne zaveda nevarnosti populistov 21. stoletja. Številnim je vseeno, kako hud "bavbav" je eden od kandidatov. Trump je obljubil gospodarski kolaps in tranzicijo v novodobno fašistično državo, pa so ga množično volili. Za zmago na volitvah torej ni pomembno, kako slab je protikandidat, izgubiti se da tudi proti zgodovinsko najslabšim.
Slovenija je pred dvema letoma zavrnila populiste, enako kot Amerika pred štirimi, toda primer ZDA nas svari, da kot družba nismo zavrnili njihove ideje. Zavrnili smo izživljanje in nesposobnost, ki smo ju v tistem trenutku čutili na lastni koži. Nekaj let kasneje volivci vse to odpustijo. Zanima jih, kakšne slabosti ima protikandidat in kaj je v svojem času naredil narobe.
To je realnost politične kampanje sedanje informacijske dobe. Kdor svoje načrte bazira na delu, dosežkih, iskrenosti, poštenosti, sposobnosti ali pa vsaj nekaznovanosti, se mora zavedati, da je dobršnemu delu volivcev za to vseeno. Če jim nekdo pove, da so to komunisti in da je obsojeni kriminalec edino, kar stoji med njimi in komunizmom, mu bodo verjeli.
Načrtovati moramo okoli tega. Sicer smo naslednji.
Preberite še:
Smo v dobi populistov, ki sejejo strah. Uprimo se jim. #kolumna
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
