"Propaganda v demokraciji služi istemu namenu, kot krepelo v diktaturi." - Noam Chomsky, ameriški jezikoslovec
Če bi politiko, ki jo zadnje desetletje vodi svetovni desno-nacionalistični blok, morali opisati z eno besedo, bi bila to: "čudaki". Pred kakim desetletjem je celotna politična srenja, ki združuje pisano druščino kruhoborcev, bogaboječih vernikov, neonacistov, pohlepnih podjetnikov, še bolj pohlepnih "podjetnikov" in seveda "voditeljev", ki iščejo način, kako v tem kaosu najti dober zaslužek brez kakšnega naprezanja, izbrala čudaštvo kot stično točko, ki jih bo združevala.
Pisani druščini, zbrani okoli čudaških voditeljev, se je v zadnjih nekaj letih pridružila še posebna kasta tehnoloških gurujev, čudežnih dečkov Silicijeve doline, ki so v veliki meri zgradili današnji svet. Ni dvoma, da gre za dosežke zgodovinskega pomena. Zaradi njih ima vsak izmed nas v svojem žepu napravo, s katero lahko dostopa do vsega kreativnega potenciala človeštva, ki jih večidel uporabljamo za Tiktok in prepiranje z neznanci.
Omenjene naprave so postale prvo orožje politične vojne čudaštva proti demokraciji. Prek njih nas krmijo z informacijami, ki jih potešitve željni moderni um le redko preverja. Kdo pa ima dandanes čas preveriti, ali je neka novica resnična ali ne, če tako piše na internetu, že mora biti res. Pa še slika je zraven, morda celo video – in to brez reklam.
Preberite še:
Rabljevi krogli se ni ognil le Trump, ampak tudi ameriška demokracija
Propaganda v Veliki Britaniji povzročila izgrede proti Islamistom
Veliko Britanijo pretresajo izpadi nasilja. Množice desničarskih skrajnežev ropajo trgovine, zažigajo smetnjake in pretepajo mimoidoče. Povod za to je bil grozovit trojni umor, ki ga je zagrešil nek 17-letnik.
Takoj se je razvedelo, da je priseljenec, Musliman, Islamist in da je šlo za teroristični napad proti belim kristjanom, za sveto vojno polmeseca proti križu. Samooklicani branilci bele, krščanske Evrope so takoj vzeli krepela v roke in šli branit belo, krščansko Evropo pred grozečo nevarnostjo smetnjakov, naključnih mimoidočih in trgovin, ki so jih brez milosti pretepali in zažigali, kjerkoli so jih našli.
Le malokdo je novico preveril in ugotovil, da je bil storilec rojen v Veliki Britaniji za časa vladavine Tonyja Blaira. Njegova starša sta res bila priseljenca, toda družina je krščanske vere. Vzrok za napad ni bila verska gorečnost, temveč nerešene psihološke težave. Treh deklic ni umoril Islamist in ni šlo za dejanje terorizma, temveč za hitro poslabšanje neobvladane psihološke bolezni. Propaganda čudakov preko malih napravic je povzročila izgrede proti Islamistom zaradi zločina, ki ima z njimi približno toliko povezave, kot je imajo smetnjaki, naključni mimoidoči in trgovine.
Preberite še:
Zakaj nas desnica straši, da je Ljubljana nevarna
Nekaj boleče podobnega smo v Evropi videli pred 90 leti
Ni prvič, ko vidimo to nesveto alianso med čudaki, kapitalom in modernimi metodami telekomunikacije. Nekaj boleče podobnega je zajelo Evropo pred kakimi 90 leti, ko so rasistični, ksenofobni politiki s pridom izkoriščali radio in film za svojo propagando. Takrat so bile to novitete, tehnološki biseri, ki jim ni bilo para in najbolje so jih izkoristili prav oni. Kakšne so bile takrat posledice, smo jemali v šoli, na to temo je bilo posnetih tudi kar nekaj filmov, radijskih iger, tisoče knjig, računalniških iger in še in še.
Takrat smo rekli "nikoli več". Toda kapital in čudaška politika sta ponovno sklenila roke in skovala novo zavezo, novo nesveto alianso sovraštva do drugačnega kot orodja, s katerim bi nam ponovno zavladali. Vladanje s pomočjo širjenja sovraštva je enostavno. Ljudem se predstavi, da so napadeni. Če kdo pokaže, zakaj to ni res, se ga označi za izdajalca, ki ogroža celotno skupnost. Resnica in laž nista pomembna, pomembna je glasnost sporočila.
Tehnološki guruji Silicijeve doline so v glasnosti sporočila odlični. Celoten sistem, ki so ga ustvarili, deluje prav na tem, da čim hitreje doseže čim več ljudi. Vsebina sporočila niti ni važna, čudakom zadošča mlatenje prazne slame. Borba "za Slovenijo" je prazen slogan, enako kot so prazne borbe "za Veliko Britanijo", "za ZDA" ali "za Zahodnje". Politik, izvoljen na nek položaj, po definiciji dela "za" ljudi, ki jih zastopa. Ko se Janja Garnbret bori "za Slovenijo", je vsem jasno, kaj to pomeni. Toda naloga politikov je, da postavijo primerne cilje, jih predstavijo ljudstvu in razložijo, zakaj so njihovi cilji najboljši in zakaj je njihova pot do cilja prava.
Guruji bi pri tem lahko pomagali. Inteligence jim praviloma ne manjka, v neskončni poplavi idej bi lahko izbrali tiste, ki bodo izboljšale svet. Žal so prenekateri stopili na temno pot pohlepa in lahkega zaslužka, podprli so ideje politikov, ki bi v zameno za oblast prodali karkoli in kogarkoli. Denar vleče, denar kliče, toda premalo se jih zaveda, da ga s sabo na oni svet lahko vzamejo samo egipčanski staroverci, ki so si zgradili piramido oziroma vsaj skromnejšo masado.
Preberite še:
Ko politično areno zasuješ z blatom, v njej uživajo le dresirani pujsi
Boj za zahodno civilizacijo bo še dolg in neizprosen
Nesveta aliansa populistične desnice, modernih medijev in kapitala nas bo vse še drago stala. Lažne novice, izmišljena posilstva, ki jih nikoli ni bilo, napadi tujcev na mladoletnice brez osnove v realnosti, umori, ki jih niso zagrešili priseljenci, in vse ostalo so le uvod, samo vpeljava orodij absolutizma in totalitarizma. Ta orodja so pred 80 leti skoraj končala zahodni svet in ga uničila. Toda tokrat vsaj vemo, kakšno nevarnost predstavljajo civilizaciji in se bolj ali manj učinkovito borimo proti njim.
Zato upanje še vedno obstaja. Povsem verjetno je, da se bo čudaška populistična desnica, ta trop profesionalnih mlatilcev prazne slame, izpela. Vsakič, ko jih dobimo na laži, je to potrebno jasno in glasno poudariti in s tem ustvariti črviček dvoma. Sčasoma ti črvički načnejo njihovo kredibilnost tudi v najbolj gorečih privržencih korakanja in salutiranja z desnico. In tudi ti prej ali slej ugotovijo, da so slogani morda še vedno všečni, toda za njimi ni nobene vsebine.
Boj za ohranitev zahodne civilizacije bo še dolg in neizprosen. Upajmo, da bo manj krvav, kot je bil zadnjič.
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
