ZDA želijo, da Slovenija še ne uvede sankcij proti Miloradu Dodiku

V odločanje o tem, ali naj Slovenija predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku zaradi pravnomočne sodbe v Bosni in Hercegovini prepove vstop v državo, so se vpletle tudi ZDA. 

Več virov iz mednarodnih diplomatskih krogov nam je tako v zadnjih dneh potrdilo, da skušajo na Slovenijo pri tem vprašanju vplivati tudi iz Washingtona. ZDA si namreč želijo, da naša država začasno odloži uvedbo sankcij proti Dodiku. To naj bi Američani v zadnjih dneh Sloveniji sporočili prek različnih neformalnih diplomatskih kanalov, smo izvedeli neuradno. 

Uradnih informacij o tem ni mogoče dobiti. Na ministrstvu za zunanje zadeve so nam na vprašanje, ali so pri odločanju o prepovedi vstopa Dodiku v Slovenijo v stikih z diplomacijami drugih držav, niso konkretneje odgovorili.

Kot je znano, je vlada prejšnji teden razpravljala o tem, da bi Dodiku, ki ga je sodišče v BiH zaradi nespoštovanja odločitev tamkajšnjega visokega predstavnika mednarodne skupnosti pravnomočno obsodilo na leto dni zapora, prepovedala vstop v Slovenijo. Obravnave točke ni zaključila. Neuradno zato, ker je moralo ministrstvo za zunanje zadeve gradivo še dopolniti. Odločanje o tem je zato vlada preložila na eno od naslednjih sej.  

Kaj je torej v ozadju najnovejše diplomatske igre?

Preberite še:
To je vila v Portorožu, ki so jo kupili ljudje Milorada Dodika

Sankcije zaradi pritekanja sumljivega kapitala iz BiH?

Dodik se je na zatožni klopi sodišča v BiH znašel v začetku leta 2024. Obtožen je bil, ker je julija 2023 podpisal dva zakona, ki sta določala, da v Republiki Srbski ne izvajajo odločitev visokega predstavnika Christiana Schmidta in ustavnega sodišča BiH. Februarja letos je bil Dodik na prvi stopnji obsojen na leto dni zapora in šest let prepovedi delovanja v politiki. 

Štiri države (Nemčija, Avstrija, Poljska in Litva) so mu zaradi tega prepovedale vstop, prvi dve pa izrekle tudi premoženjske sankcije. V začetku avgusta je sodba postala pravnomočna. Priznal jo je tudi Dodik. S sodiščem se je namreč dogovoril za denarno kazen v višini 18 tisoč evrov, ki jo je tudi plačal. Toda obenem je Dodik za 25. oktober razpisal referendum, na katerem bodo volivci iz Republike Srbske odgovarjali na vprašanje, ali podpirajo odločitev o odvzemu Dodikovega mandata. 

Vse to je sprožilo vprašanje, zakaj sankcij ne uvede tudi Slovenija, ki velja za eno največjih zaveznic BiH v EU. Dodik je namreč javno zavrnil možnost, da bi odšel s položaja predsednika Republike Srbske, čeprav mu je državna volilna komisija že odvzela mandat. 

Po neuradnih informacijah naj bi pobudo za uvedbo sankcij proti Dodiku slovenski vladi dali predstavniki več varnostnih organov, ki so že v preteklih letih zaznali obsežno pretakanje kapitala sumljivega izvora iz Republike Srbske v Slovenijo. Julija smo tako na necenzurirano.si razkrili, da je Djordje Đurić, tesni zaupnik Igorja Dodika, sina Milorada Dodika, lastnik dvonadstropne vile z bazenom v središču Portoroža. Kupil jo je brez posojila, najetega pri banki. 

Preberite še:
Skrivnostni obisk iz Republike Srbske: kaj je Dodikov sin počel v Sloveniji

Dodik mehča Trumpa prek lobistov, ki jih plačuje Republika Srbska

Tako Đurića kot Igorja Dodika je ameriško finančno ministrstvo v času administracije Joeja Bidna uvrstilo na seznam sankcij. Na njem se je že januarja 2022 zaradi ogrožanja mirovnega sporazuma iz Daytona, ki je leta 1995 končal vojno v BiH, znašel tudi Milorad Dodik. 

Toda pod administracijo Donalda Trumpa se je ameriški odnos do Dodika očitno začel spreminjati. Po eni strani je uradna politika ZDA enaka kot prej: Washington podpira Daytonski sporazum in suverenost BiH, Dodik pa ostaja na seznamu sankcij. Toda po drugi strani obstaja več tihih, neformalnih kanalov, prek katerih skuša Dodik to uradno politiko mehčati. 

Pri tem imata ključno vlogo dve osebi: Trumpov odposlanec za posebne misije Richard Grenell, ki se je prejšnji mesec v Črni gori srečal z Dodikom, in nekdanji guverner zvezne države Illinois Rod Blagojevich. Gre za lastnika lobističnega podjetja RRB Strategies, ki ga je aprila letos Republika Srbska najela za "zagotavljanje podpore pri komunikacijah in odnosih z javnostmi". Njegova naloga je prepričati ameriške uradnike, naj odpravijo sankcije proti Dodiku in podprejo ukinitev instituta visokega predstavnika v BiH. 

Že pred tem, decembra lani, je Republika Srbska podpisala 750 tisoč evrov vredno pogodbo o lobiranju z izraelsko-ameriškim odvetnikom Marcom Zellom. Ta sicer prebiva v eni od nezakonitih izraelskih naselbin na Zahodnem bregu, v Izraelu pa deluje kot zastopnik ameriških republikancev. Kot je znano, se je Dodik konec letošnjega marca, ko je bila za njim že razpisana mednarodna tiralica, v Izraelu udeležil konference o antisemitizmu v Jeruzalemu. 

Preberite še:
Portorož ali Laktaši na vodi: vila, stanovanja in jahta Dodikovega klana v Sloveniji

Kaj pravijo na zunanjem ministrstvu 

Tudi sam Dodik javno ne skriva, da pri mehčanju pritiska računa na aktualnega ameriškega predsednika. "Trump je dejal, da bo njegova administracija opustila podporo propadlim konceptom ustvarjanja držav in narodov, kot je BiH. Seveda pa so v administraciji še vedno nekateri ljudje, ki so ostali na položajih na State Departmentu in ne sledijo njegovi politiki," je Dodik avgusta dejal ob nastopu v jutranjem programu Radiotelevizije Republike Srbske (RTRS).

Zakaj si Američani želijo, da Slovenija preloži uvedbo sankcij, ni mogoče izvedeti. Prav tako ne, ali na mednarodni ravni morda tečejo pogovori, po katerih bi se lahko Dodik v prihodnjih tednih ali mesecih s položaja umaknil sam.  

"Na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije pozorno spremljamo dogajanje v BiH in pozivamo k doslednemu spoštovanju ter izvršitvi odločitev sodišč. Vladavina prava je temeljni pogoj za približevanje BiH k EU, delujoče institucije pa so ključnega pomena. Stalno opozarjamo na nesprejemljivost retorike in ukrepov, ki nevarno spodkopavajo ozemeljsko celovitost, ustavni red ter institucije BiH," so nam včeraj na vprašanje, kakšno je njihovo stališče do uvedbe sankcij proti Dodiku, odgovorili na ministrstvu, ki ga vodi Tanja Fajon.

"O omejevalnih ukrepih zoper posameznike se bomo odzivali glede na razvoj nadaljnjih dogodkov, zato vse možnosti ostajajo na mizi. Pričakujemo, da bodo institucije v BiH opravile svoje delo na področju reform, ki so nujne za njen napredek k članstvu v EU. Pri tem lahko še naprej računajo na podporo Slovenije," so dodali. 

Vse več denarja za lobistične akcije v ZDA

Republika Srbska za razliko od BiH že od nekdaj namenja precejšnja sredstva za lobiranje v Washingtonu. Med letoma 2007 in 2011, ko je bil Dodik predsednik vlade, je šlo za to skoraj 13 milijonov dolarjev.

Že takrat so poskušali prepričati Washington, da BiH kot večetnična celota ni več smiselna. Zavzemali so se tudi za oslabitev funkcije visokega predstavnika in omejitev vpliva skupnih državnih institucij. Podobne zneske so za ta namen porabljali tudi pozneje.

Ko se je lani pritisk na Dodika in najožje sodelavce iz Washingtona in Bruslja začel krepiti, pa so v Republiki Srbski obseg teh sredstev močno zvišali. Za letos so sprva načrtovali, da bodo za lobiranje v ZDA porabili dobrih pet milijonov evrov. Poleti, ko je postalo jasno, da Dodik ne bo mogel ubežati obtožbam, pa so ta znesek zvišali na neverjetnih 27 milijonov evrov.