"Kdor enkrat laže, vsakič laže." - princip v angleškem pravu
Najnovejša sezona šova Amerika ima predsednika ponovno navdušuje. Ta teden nam je postregla še z enim nesojenim atentatorjem, ki se je kar 12 ur skrival na igrišču za golf in čakal na enega od kandidatov, a so ga k sreči ujeli.
Naključij ni, pravijo. Vsekakor ni naključje, da se s potencialnimi atentatorji spopada kandidat, ki že skoraj deset let poskuša čim bolj razjeziti čim več ljudi. Strategija žaljivk, zbadljivk, provociranja in natolcevanja je svojevrsten recept za politične uspehe, toda je tudi recept za ustvarjanje sovražnikov. Celo tokratni atentator je leta 2016 glasoval za Trumpa, zdaj je vanj meril s puško.
V prejšnji epizodi te sezone, ko sta imela kandidata soočenje na televiziji, je Trump govoril tudi o kulinariki. Po običajni šegi se je obregnil nad priseljence in eno izmed skupin obtožil, da jedo pse in mačke. Ni šlo za Korejce, tudi Italijani tokrat niso ničesar osumljeni. Fifije in Felicije naj bi pripravljali na kreolski način, znan iz Haitija, s čebulo, zeleno in papriko, začinjeno s kajenskim poprom in timijanom.
Če je na televiziji, mora biti resnično
Dejanski pregled dogajanja sicer pokaže, da ima omenjena skupina priseljencev iz Haitija v mestu Springfield predvsem redne službe in nimajo časa loviti Fifijev po parku. Do mesa precej lažje pridejo v lokalni veleblagovnici. Glede na sloves ameriške prehranske industrije je v zavojčku verjetno res kdaj pa kdaj kakšna poljska miš ali vrabček, ampak krivda kupca je tu izključena.
Toda laž ima včasih tudi dolge noge in lep del Amerike je zdaj prepričan, da jim bodo priseljenci pojedli hrčka na buzari. Nekdo na televiziji je tako povedal in vse, kar je na televiziji, je res. Kar je na internetu, pa je dvakrat res. Da je vmes podpredsedniški kandidat na televiziji priznal, da si je zgodbo o migrantih izmislil sam in da mu je v čast lagati za Trumpa, je ostalo preslišano.
To ni naključje. V demokraciji si narod sam izbere svoje voditelje, zato so politiki odraz svojih volivcev. Velik del volilnega telesa se je odločil, da bo živel v času po dejstvih in si poskušal neljuba dejstva prikrojiti v ljubšo fikcijo. Tem ljudem ni več važno, kaj je res, važno je, kakšno mnenje imajo, s čim se strinjajo. Po njihovo je potem na realnosti, da se prilagodi njihovim občutkom.
Nas raje bombardirajo z lažmi o posilstvih in ropih
Ne gre za neko novo neumnost, ki velja samo v Ameriki ali samo na Floridi. Okoli nas je kar veliko ljudi, ki realnost smatrajo za nekaj, kar lahko z dovolj ihte in trme prikrojijo. Hitro so jezni in užaljeni, ko se jim pove, da priseljenci ne lovijo domačih živalih po parkih in da če bi to res "vsi vedeli", bi imeli na stotine posnetkov takega dogajanja. Živimo v času fotoaparatov na telefonih. Niso več noviteta, naslednje leto bo prvi iPhone postal polnoleten in to še zdaleč ni bil prvi telefon s fotoaparatom.
Podobnih zgodb, pravljic, basni smo vajeni tudi pri nas. Zaenkrat so nam prizanesli s kakšnimi kulinaričnimi podvigi priseljencev, toda širijo se zgodbe o napadih, posilstvih, ropih in tatvinah, ki razpadejo ob prvem stiku z realnostjo. Dejstvo je, da priliv tujcev v neko novo okolje prinese svoje težave, in dejstvo je, da je v vsaki večji skupini ljudi gotovo tudi nekaj čudakov, ki bi jih bilo treba držati na distanci. Toda to ne pomeni, da so vsi prišli sem sejati kaos in opustošenje.
To najbolje znamo sami. Verjetno celo boljše od kakršnihkoli priseljencev. Obvladamo in to ne samo v Sloveniji. Ravno te dni se razkriva velika kriza v koncernu Volkswagen, enemu izmed stebrov nemške industrije, na katerega je v obliki podizvajalcev navezan tudi velik del slovenske industrije. Gospodje v vodstvu si že kaki dve desetletji trudijo ne videti realnosti pohoda alternativnih oblik pogona, zlasti v obliki električnih avtomobilov. Namesto da bi dobičke vlagali v ta aspekt industrije, so raje nasprotovali spremembam in si pred njimi zastirali oči. Realnost se je takim mogotcem seveda primorana prikloniti, so menili.
Pomembna vprašanja gredo medtem mimo nas
Toda realnost ima težave s hrbtom in se resnično nerada priklanja. Deset let se je govorilo o težavah s priseljenci, namesto da bi se govorilo o zelenem prehodu, bodočnosti industrije, prihodnjem razvoju in še čem. Nekateri politiki so res mojstrsko preusmerili pozornost na teme, ki so bile njim ljube in s tem uspešno preprečili debato o čem pametnejšem.
To je razlog, zakaj so politiki, ki svojo kariero gradijo na izmišljotinah in lažeh, nevarni. Zaradi njih se na nacionalnem nivoju ukvarjamo s temami, ki po vsebini sodijo v glasilo vaške skupnosti. Medtem gredo pomembna vprašanja mimo nas.
In realnosti je vseeno, ali mi to vemo ali ne.
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
